Št. 6, junij 2020

  • Sonce

    jun. '20

    »Ni res, da je eno samo sonce / in da samo ono greje. / Sonc je na zemlji in nebu, / da jih nihče ne prešteje.« Tone Pavček

    Po vsakem dežju posije sonce, in tudi tokrat je posijalo in nam prineslo veselje. Potem ko nas je koronavirus hudo prestrašil in nam čez noč spremenil brezskrbno vsakdanje življenje, smo po dobrih dveh mesecih le dočakali konec epidemije. Nevarnost sicer še ni povesem premagana, vendar je pod nadzorom. In vsi si želimo, da bo poletno sonce pregnalo bolezen in se bomo spet lahko brez strahu družili, se držali za roke in objemali. To ljudje potrebujemo kot vodo in hrano.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralkinemu možu je zdravnica zaradi suma, da je zbolel z boleznijo COVID-19 odredila izolacijo. Zanima jo, kaj to pravzaprav pomeni. Mora biti mož popolnoma sam v stanovanju? Koliko časa taka izolacija traja? Se mora javljati svoji zdravnici? Kakšen ukrepe mora pri tem upoštevati?

Solidarnostni dodatek tudi za nekatere prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja Državni zbor Republike Slovenije je 28. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki povečuje krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka. Do le-tega so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, če vlogo podajo najkasneje do 30. 6. 2020. Izplačevalec tega dodatka bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Določitev dokončne višine letošnjih pokojnin še ni mogoča Višine pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, ni mogoče določiti, dokler niso objavljeni vsi, z zakonom predpisani podatki, ki jih je treba upoštevati pri njihovi odmeri. Ti veljajo le za vse v tem letu uveljavljene pokojnine. Gre za: valorizacijske količnike za preračun plač in zavarovalnih osnov iz določenih obdobij, v katerih je bila oseba vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki omogočajo izračunu pokojninskih osnov za odmero pokojnin, znesek najnižje in najvišje pokojninske osnove, znesek najnižje pokojnine ter tudi znesek zajamčene starostne in invalidske pokojnine za upravičence, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za pridobitev pravice do izplačila dela vdovske pokojnine pa najvišji možni znesek tega izplačila in zgornjo mejo za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Zdusove strani Vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije podpira zahteve Skupnosti socialnih zavodov Slovenije za izboljšanje dela in življenja v domovih za starejše občane. Met temi je tudi zahteva za izdelavo enotne strokovne strategije ravnanja domov v času trajanja epidemije, saj je bilo med žrtvami korona virusavelika večina ravnostanovalcev domov.

Lani daleč največ zavarovancev V prejšnji Vzajemnosti smo pisali o virih in prihodkih pokojninske blagajne, ki so razvidni iz poročila ZPIZ za leto 2019. Povedali smo, da so glavni vir prihodki iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovanci in delodajalci. Poudarili smo tudi, da so največ prispevali sami zavarovanci, ki že dolgo obdobje plačujejo prispevke po višji prispevni stopnji kot delodajalci in da je v neugodnih gospodarskih razmerah sprejet t. i. začasni ukrep postal očitno stalni. Ker se zavedamo, kako pomembni so zavarovanci za dolgoročno finančno stabilnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predstavljamo še podrobneje seznanimo številke na tem področju iz poslovnega poročila ZPIZ za leto 2019.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Dela, kar ga veseli Zaljubljen v les, starine in planine – s temi besedami bi lahko na kratko opisali Franca Parašuha iz Savinjske doline, točneje iz Kaple 37 v občini Tabor. Letos se je prvič zgodilo, da zaradi korona virusa svojih izdelkov ni mogel pokazati na tradicionalni razstavi v sklopu aprilskega Šentjurskega sejma.

Čas atomskega stoletja Konec maja je minilo 60 let od odkritja nahajališča uranove rude na območju Žirovskega vrha v Poljanski dolini, v tedanji občini Škofja Loka. Prvi in edini tovrstni rudnik v Sloveniji, Rudnik urana Žirovski vrh (RUŽV), je bil ustanovljen leta 1976. Leta 1982 se je uradno začelo odkopavanje uranove rude, a je trajalo le deset let.

Z vero v človeško dobroto Zaprta meja je naju z Markom Sosičem, pisateljem in režiserjem z Opčin nad Trstom prisilila, da sva se pogovarjala po telefonu in po mailu. Osamitev pa je delala preglavice tudi njegovima staršema, ki sta kljub letom (oče bo letos star 90 let, mama pa 87) še zelo družabna in sta težko sprejela osamo v času koronavirusa. »Navajena sta, da se s prijatelji dobivajo na kavi v kavarni in temu se jima je bilo težko odreči. Sicer pa sta moja starša zelo potrpežljiva in razumevajoča,« pravi naš sogovornik.

Brez optimizma v življenju ne gre Dušan Stefančič (1927) se je rodil v Gornjem Gradu v Zgornjezadrečki dolini, kot jo lokalni prebivalci radi imenujejo. Obujal je spomine na lepo otroštvo, žalostno obdobje med drugo svetovno vojno, ko ga je trdna vera v boljšo prihodnost držala pokonci, in povojni čas.

Obujajo spomine na glamurozni turizem Ko so v 13. stoletju v današnji Portorož, tedaj še ribiško naselje v zalivu imenovanem sv. Lovrenc, kjer so se ukvarjali tudi s pridobivanjem soli iz morske vode, prišli redovniki benediktinci, so na mestu današnjega hotela Metropol postavili samostan. V njem so s pomočjo morske vode in blata iz bližnjih solin v Luciji začeli zdraviti revmatična in druga obolenja, je zapisano v starih spisih.

Renesančni grad, cestni trg, železni most, vodovodni stolp … Upravno, gospodarsko, izobraževalno, zdravstveno in kulturno središče vzhodnega dela Krške kotline leži v neposredni bližini sotočja rek Save in Krke, na tektonski prelomnici pod Gorjanci. Kraj, ki se je začel razvijati okoli gradu, je imel pomembno razvojno vlogo na štajerski strani Spodnjega Posavja in je tekmoval s Krškim, ki je imel enako vlogo na kranjski strani. Staro mestno jedro je strnjeno pozidano ob široki glavni cesti od gradu proti župnijski cerkvi sv. Lovrenca. V novejšem času pa so se Brežice, kot pravi 72 - letni domačin, dipl. pravnik in mag. komunikologije Lenart Šetinc, razširile predvsem proti dva kilometra oddaljeni železniški postaji na severu ter ob cestah proti Bizeljskemu in Dobovi na vzhodu, pri čemer so se jim leta 1982 priključila še primestna naselja Brezina, Šentlenart, Črnc, Zakot in Trnje.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Postiljon in poštni rog Postiljoni so bili poštni uslužbenci, ki so prevažali poštne pošiljke in so se na Slovenskem pojavili z uvedbo jezdne pošte v 17. stoletju. Na poštnih postajah so skrbeli za konje in poštne vozove. Nosili so službene uniforme in pri svojem delu uporabljali poštne rogove. Z njimi so pred prihodom na poštno postajo naznanjali pomembnost vožnje, da so bili uradni postopki čim hitreje opravljeni.

Sava še vedno šumi … Vrednote niso le tema za filozofe, vrednote so kot začimba zmožnosti in možnosti našega boljšega bivanja, so v pristojnosti vseh ljudi, ne glede na starost, spol, izobrazbo, ideologijo. Vrednote so vsem nam namenjene, da jih spoštujemo in razdajamo. Spoštovanje naše zgodovine je ena najdragocenejših vrednot.

Haloški žveglar Žvegla je lesena prečna piščal, na katero so v preteklosti znali igrati skoraj vsi Haložani ob različnih priložnostih, predvsem pa so nanjo igrali fantje na paši. Gre za leseno struženo glasbilo, v obliki cilindrične cevi, ki je na eni strni zaprto s čepom in na drugi strani odprto. Strokovnjaki ga imenujejo diatonična prečna flavta.

Mileva Einstein v senci svojega moža Vloga Mileve Einstein (1875–1948) dolgo časa ni bila izpostavljena, bodisi namerno, da se ne bi razblinil mit o Einsteinu ali pa je bilo to morda le posledica njene skromnosti. Za to, da je njen lik v zadnjih letih postal opazen, imata verjetno največ zaslug znanstvenik, pesnik in pisatelj Djordje Krstić ter Slavenka Drakulić, ki je njeno življenjsko zgodbo prelila v roman z naslovom Teorija žalosti. Ta naslov pomenljivo združuje dva vidika življenja te izjemne ženske, ki velja za eno izmed prvih teoretičnih fizičark v svetu, v zasebnem življenjupa je doživela velikorazočaranj in žalosti.

Bogati smo, ko začutimo hvaležnost Ljudje smo socialna bitja. Veliko nam pomeni, da lahko drug z drugim govorimo, preživljamo skupne trenutke, se objamemo, poljubimo ali se držimo za roke. Povezanost nas bogati in nam omogoča življenje.

Mehko, a izjemno učinkovito Prav je, da pred ogrevanjem najprej pojasnimo pojem »mehko«. Konkretno to pomeni, da vajo naredite po svojih zmožnostih in občutku samo do tiste meje, ko se še počutite dobro in stabilni. To velja za prvo in zadnjo vajo, medtem, ko bo ob drugi vaji potrebno malce bolj napeti vse mišice in dati res vse od sebe.

Zmagovita rdeče-vijoličasta kombinacija Jagode kot prvo vigredno sadje, kot so včasih rekli, dozorijo tedaj, ko se rojevajo spomladanske romantične ljubezni. Sledijo jim češnje, ki so prav tako zapeljivi rdeči drobižki in - vsaj jaz – se jim ne morem nikoli odreči. In še preden se jih do sitega najemo, nas razveselijo borovnice. Vsako od teh vrst sadja prihaja torej ob pravem času za potrebe našega telesa.

Starajmo se zdravo Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega z načinom življenja lahko delno vplivamo. Že v antičnih časih so iskali vodnjak večne mladosti, zadnje desetletje pa se znanost še intenzivneje ukvarja s tem, kako omiliti ali upočasniti postopno upadanje zmogljivosti organizma.

Kako se v lokalni skupnosti pripraviti na morebitne okužbe Svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočila starejšim, kako naj se pripravijo na pojav bolezni COVID-19 v lokalni skupnosti (v vaški ali krajevni skupnosti, občini). Priporočila utegnejo koristiti marsikomu od nas. Starejši v Sloveniji se moramo zavedati, da pomeni nizka stopnja okuženosti v naši deželi resno dolgotrajno (mesece, leta?) grožnjo našemu zdravju in življenju, zato se moramo dlje in bolj resno držati navodil zdravstvenih strokovnjakov in se pripraviti na možnost pojava bolezni v naši najbližji okolici. Življenje si lahko uredimo tako, da bomo zmanjšali možnost okužbe, hude bolezni in smrti na minimum.

Ostanimo v koraku s časom Ko ostanemo doma, kar naenkrat postane manj pomembno, kaj nosimo in kako se uredimo. Vendar lahko za svoje razpoloženje in videz največ naredimo sami. Prav zato ne smemo pozabiti nase, saj se bomo počasi zopet vrnili v kolikor toliko običajno življenje.

Inkontinenca pri moških ni posledica staranja  Inkontinenca prizadene približno dvakrat manj moških kot žensk, a še zdaleč ni redka, čeprav o njej manj govorimo. Pogostejša je pri starejših moških, ne gre pa za logično posledico staranja. Moška inkontinenca je največkrat povezana s povečanjem prostate in težav, ki jih to prinaša.

Jedi s stročnicami Stročnic (fižol, leča, grah, čičerka, soja, bob) se stežka naveličamo, saj jih imamo na voljo različnih oblik, okusov in barv. Leča na primer, je na voljo v rdeči, zeleni in rjavi barvi, grah je privlačno zelen, medtem ko so suha fižolova zrnca kakor barvna paleta mavrice in vzorcev, ki bi jih risal umetnik. Z nekaj domišljije znamo pripraviti imenitne in nasitne jedi.

Gubice? Poudarite jih! Pravijo, da leta naredijo svoje. Drži. V zrelih letih se zarišejo gubice na obraz kot zemljevid našega življenja. Polt ni več tako sveža in sijoča, koža je manj elastična in prožna, pojavijo se pigmentni madeži, obrvi niso več tako goste, veke so bolj povešene … A teh let se ne smemo sramovati ali jih skušati prikriti, saj so odraz izkušenj in zrelosti.

Ko srce zmore vedno manj Srčno popuščanje je najbolj razširjena bolezen srca in ožilja in hkrati edina, katere pogostost v zadnjem času narašča. Pri nas naj bi bilo približno 30.000 bolnikov, večinoma so to starejši ljudje, ki pa (pre)pogosto težave najprej povezujejo s starostjo.

Da bi bolj humano zapuščali ta svet V slovenski družbi je odnos do umiranja in smrti še vedno zavit v tančico številnih predsodkov, strahov in skrivnosti. Je še vedno tabu, kar je na moč nenavadno, saj se vsako življenje začne z rojstvom in konča s smrtjo.

KRATKE ZDRAVSTVENE

Na Kozjanskem ljudska pesem še živi »Tam, kjer ni čustev, ni pesmi. Pesem je nastajala zaradi povezanosti ljudi, obujanja spominov, dogodkov. Občudujem pevce, ki ljudsko pesem »oblečejo« v sodoben način in jo izvajajo. V takšni obliki jo mladi sprejemajo, saj ima drugačen, moderen značaj. S takšnim »prebujanjem« sem prepričan, da se slovenska ljudska pesem ne bo pozabila.«

Pomagajmo čebelam! Čebele so za naše preživetje izredno pomembne, saj zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k ohranjanju okolja.

Oh, spet ti polži! Polži so v vrtnarstvu nikoli izpeta tema. Večkrat smo že pisali o tem, vendar mislim da tega ponavljanja ni nikoli dovolj. Spomnimo se, kako smo jih obvladovali pretekla leta ali pa se na novo seznanimo s sredstvi za zatiranje, saj je vedno kaj novega.

Srčna glista ali dirofilarioza Dirofilarioza je obolenje pri sesalcih, ki ga povzroča zajedavec srčna glista, prenašalec pa je komar (Dirofilaria immitis). Gliste se naselijo v pljučnih arterijah, primeru hude invazije se naselijo tudi v desno stran srca, izjemoma drugod po telesu. Od domačih živali najpogosteje zbolijo psi. Mačke so bolj odporne in zbolijo redkeje, vendar ima bolezen pri njih hujši potek. V Evropi obstaja nevarnost okužbe v obmorskih krajih, v zadnjih letih se je nekaj primerov pojavilo ob jezerih v Srbiji in na Madžarskem.

To bi bilo res škoda. Za vse

Z vrtnicami okrepimo telo in nahranimo dušo Če ste v času epidemije le sedeli doma, potem danes niste v veliko boljši formi, kot ste bili v začetku marca. Da naslednji krog (ki nam ga obetajo) dočakamo čim bolj pripravljeni, je dobro izkoristiti darove poletja in si okrepiti zdravje povsod tam, kjer škriplje. Dobra priložnost se nam odpira pred očmi – vrtnice začenjajo cveteti!

Namesto lepih konj pisani baloni Antična Kapadokija je slovela kot dežela, kjer so vzrejali žlahtne konje in jih za plačilo davkov podarjali vladarjem. Bila je ena od pokrajin Perzijskega cesarstva in vse kaže, da so jo oni poimenovali Dežela lepih konj. Celo Rimljani so kapadoške konje, ki so bili izjemno vzdržljivi, pošiljali v svoj sloviti rimski stadion za dirke z vozovi - Circus Maximus.

Lažje odstranjevanje plevela in rahljanje tal Želite odstraniti plevel v vrtu brez napora in težav s hrbtom? Delo bo s pomočjo ročne freze potekalo več kot 5 krat hitreje kot z motiko. Odstranjevanje plevela in rahljanje tal opravite po padavinah, ko za delo porabite najmanj energije. Pravilno pripravite tudi tla za poletne setve in sajenje. Tako bo več časa ostalo za uživanje v vrtu, ki vas bo bogato nagradil s pridelkom.

Lutke so njuno življenje Mojstra lutkarstva, Breda Varl, oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka, pedagoginja in nekdanja umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) ter njen soprog Tine Varl, režiser in direktor LGM, sta pred kratkim prejela za svoje dolgoletno delo na umetniškem področju Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Za njima je pet desetletij zakonskega in delovnega sobivanja. Podpisala sta več kot 100 lutkovnih predstav, preko 70 pa sta jih ustvarila z rojaki na avstrijskem Koroškem. V slovenskem prostoru ju je najbolj zaznamovala in gledalce očarala nanizanka Zverinice iz Rezije, ki jo je v 13 epizodah posnela slovenska televizija. Ob ljudskih zgodah in nezgodah je na humoren način približala manj znano, a dragoceno rezijansko kulturno dediščino.

Nageljni, dišeči klinčki ...  Nagelj sodi v družino klinčnic, zato se ga drži tudi ime klinček. Izbira je zelo pestra in v vsakem letnem času se najde kakšna cvetoča sorta. Njihov cvet je tudi velikokrat upodobljen na slovenskih vezeninah. Pri nas je najbolj poznan gorenjski nagelj - čeprav se v naši vrtnariji včasih pošalim, da mi vzgajamo samo dolenjskega … V resnici pa ta avtohtona rastlina pripada gorenjski pokrajini. Najbrž zato, ker mu ugajajo tamkajšnje klimatske razmere.

Iz koška ročnih del

Hribovski fant s harmoniko Doma je v Begunjah na Gorenjskem, ki jih je za vekomaj zaznamovala glasbena družina Avsenik. Z glasbo se je Toni Iskra prvič resneje spopadel v simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je pihal v fagot, zanj prečudovito glasbilo. Kasneje je raztegoval še harmoniko, svoje prve akorde v narodnozabavni glasbi pa je zaigral z Ljubljanskim kvintetom, ki se je onkraj meje imenoval Alpen Echo. To je bilo še v študentskih letih, ko so glasbeniki lahko igrali samo v času počitnic. Nastopali pa so predvsem v Švici.

Pod Kamniškim vrhom padajo slapovi  Razgleda s Krvavca ali z Velike planine sta zelo v čislih, ampak sta, le priznajmo, za pohodnika, ki kaj da na svojo kondicijo in ima veselje do hoje, malce prigoljufana, pač z eno ali drugo žičnico. Vest si – zdaj ga bomo imenovali izletnik - lahko malce olajša, če enkrat poskuša zlesti še na razglednik, ki je enakovreden Krvavcu in Veliki planini, stoji pa vmes, točno med njima. Malce nižji je sicer, a še vedno dovolj velik za po dimenzijah skromno stvarco, kakršna je človek.

Ročna dela

Kako se lotiti prenove doma Beseda prenova pomeni nekaj novega, drugačnega, a pri marsikom zbudi neprijetne občutke. Kriva je lahko lastna slaba izkušnja ali predsodek, da prinaša prenova predvsem nevšečnosti in velike stroške. Vsi si želimo funkcionalno in udobno stanovanje, mnogi tudi sodoben in lep videz. Ko leta minevajo, se stanovanje in oprema postarata, otroci so odšli, spremenili smo se tudi sami, naše navade in potrebe, lahko tudi sposobnosti. Morda nam oprema in prostori ne služijo več enako dobro kot nekdaj. V preteklih tednih, ko smo bili vsi doma, smo postali pozorni na napake in neprimerne rešitve v stanovanju, pa tudi na dotrajanost opreme.

Kultura v oklepu nove realnosti

Fotografska skupina Fotofirbci Fotofirbci smo ljubiteljski fotografi, ki se pod okriljem Društva upokojencev Mislinja dobivamo že sedmo leto. V skupini nas je enajst. Radi fotografiramo naravne lepote od Pohorja do Kozjaka, kulturne znamenitosti naše občine, utrinke z prireditev, domače živali in živali v naravi, pa tudi potepanja izven občine.

Druženje JUNIJ

Upam, da smo se iz te lekcije kaj naučili Slovenija je v epidemiji koronavirusne bolezni 19 zaenkrat dobro odnesla, saj je uspela zamejiti širjenje virusa. Ni pa bila uspešna pri zaščiti najbolj ranljive skupine v domovih za starejše in tamkajšnjih zaposlenih. Med umrlimi za to boleznijo je večina stanovalcev domov in le nekaj med njimi jih je umrlo v bolnišnicah. Vse kaže, da država za domove ni ustrezno poskrbela. O tem, kako so se v domovih organizirali in preživeli ta čas, smo se pogovarjali z direktorico Doma starejših občanov Črnomelj in predsednico skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerijo Lekić Poljšak.

Z boni na kratke počitnice Med ukrepi za odpravo posledic epidemije je tudi vavčer ali bon za turizem, uradno se imenuje »bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma«. Vlada je zanje namenila 346 milijonov proračunskih sredstev.

PISMA BRALCEV

 Narobe svet

NOVICE OD VSEPOVSOD

Skupaj smo močnejši

Kako govorite z vnukom? Marsikdo pove, da so bili zanj poleg staršev najpomembnejši ljudje njegovega otroštva - stari starši. Vnuku so vzorniki in učitelji življenjske modrosti v vsakdanjih okoliščinah, pa tudi varen pristan, kjer je sprejet in ljubljen ne glede na vse.

Ali je res potrebno?

Pri dolgotrajni oskrbi šteje človeški odnos Pomoč človeku, ki ne more sam opravljati vsakdanjih opravil, stoji na dveh nogah: ena je storitev, da je opravilo narejeno, druga je človeški odnos med oskrbovalcem in oskrbovancem. Nekatere oskrbovalne potrebe so navidez brezosebne, npr. postiljanje, druge povsem osebne, npr. pogovor o počutju oskrbovanca. V prihodnje bodo roboti prevzeli marsikatero težko oskrbovalno storitev, ne bodo pa imeli človeškega odnosa z oskrbovancem. Ali je pri oskrbovanju človeka res potreben tudi človeški odnos? Kako je odnos povezan s storitvijo? Je možna oskrbovalna storitev brez odnosa ali pa odnos brez storitve?

SVET IN MI

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media