Smo ali nismo?

okt. '20

Naši sogovorniki razmišljajo o pomenu samooskrbe.

Tomaž Trefalt, univ. dipl. ekonomist, Polzela: »Slovenija je izjemno bogata s kakovostnimi vodnimi viri, žal se privatizacija le-teh deloma že dogaja. Če vodnih virov ne bodo zaščitili z ustrezno zakonodajo, je samooskrba nemogoča. Poskrbeti bi morali tudi, da kakovostne pitne vode ne uporabljajo v napačne namene. Torej je še veliko možnosti, da vodo kot enega poglavitnih virov življenja ohranimo trdno v svojih rokah.«

Janez Jarc, univ. dipl. inženir, Drenov Grič: »Zdaj nismo samooskrbni, lahko pa smo s čimprejšnjo izgradnjo drugega bloka nuklearke in verigo hidroelektrarn na Muri. Morali bi jo regulirati, da ne bi bila več pretočni kanal, ki so ga povzročile elektrarne na avstrijski strani. V njeno porečje bi se vrnilo življenje, dobro pa bi bilo tudi za kmetijstvo, saj bi se dvignila podtalnica. Za te projekte bi morali poiskati čim širše soglasje na podlagi utemeljenih strokovno pripravljenih dejstev.«

Anton Perkovič, mali kmet, Klokočovnik pri Slovenskih Konjicah: »Slovenci smo lahko ponosni na to, da živimo v zeleni Sloveniji. Naša država je zelo bogata z gozdovi, škoda je le, da toliko lesa izvozimo, da ga več sami ne predelamo. Na naših koncih raste veliko različnih vrst listavcev in iglavcev. Pred leti je žled prizadel veliko smrek, ki zaradi napada lubadarja propadajo. Ponekod v Sloveniji so ogroženi celi smrekovi gozdovi. Upam, da škoda ne bo tako zelo velika, da bi ta prelepa vrsta iglavcev izginila.«

Boris Kuhar, mesar, Vransko: »Govejega mesa in perutnine pridelamo več, kot ga pojemo, svinjskega mesa pa le za tretjino. Vendar se le malo slovenskega mesa znajde na naših krožnikih, saj veliko živine izvozimo. Uvažamo pa goveje in perutninsko meso slabše kakovosti. Naše meso je odlične kakovosti, vendar ima višje stroške pridelave in težko konkurira tujim pridelovalcem – potrošniki pa se odločajo po globini svojega žepa. Velike trgovske verige ponujajo meso slovenskega porekla, ki pa je predvsem tržni slogan.«

Helena Frbežar, upokojenka, Mala Ilova Gora: »V naši družini smo vsi samozadostni, ker vse pridelamo še za otroke z družinami. Na Ilovi Gori se en kmet ukvarja z mlekom, drugi kmetje pa se ukvarjajo z živino in jo pasejo na velikih površinah. Mar bi kak travnik zorali in posadili vrtnine. Mleka imamo preveč in mlečnih izdelkov dovolj, le dragi so. Iz mleka, ki ga slovenski kmetje izvozijo, dobimo nazaj mlečne izdelke, ki so precej cenejši kot izdelki naših mlekarn. Torej malo manj krav in več njiv, pa bo dovolj zelenjave za naš narod!«

Barbara Pontelli, upokojena profesorica športne vzgoje, Logatec: »Zelenjavo pridelam na vrtu. Ker ga ne pokrivam, nimam toplih gred. Zgodnjo spomladansko zelenjavo najprej naberem v gozdu in na travnikih. Odlični so krompirjevka, breskova dresen, koprive, trpotec, regrat … Poletne viške z vrta, kot so kumare, fižol, rdeča pesa, vložim za ozimnico. Delo na zemlji in stik z naravo mi krepita zdravje. Smilijo se mi ljudje, ki morajo vsak dan po nakupih. Trgovskih centrov je preveč. Tudi zemlje je dovolj, le prave volje za obdelovanje ni.«

Neva Železnik, novinarka, Ljubljana: »Sem mestni človek in prav obžalujem, da živim v bloku, ne pa v hiši z vrtom. Imela sem sicer počitniško hišico z vrtom na Dolenjskem celih 25 let. Ni lepšega, kot da lahko za kosilo skočiš na vrt in nabereš svež korenček, peteršilj, solato in druge vrtnine. Zelo podpiram mestno vrtičkarstvo v vseh oblikah, pa naj bo to na vrtovih, balkonih, strehah, prav tako upam na razcvet mestnih vrtičkarskih območij. Naj povem, da zelo spoštujem kmete.«

Dr. Anton Tajnšek, redni univerzitetni profesor v pokoju, Ljubljana: »Dolžnost države je, da poskrbi za zdravo prehrano tudi ob izrednih razmerah. Samooskrba je le 40-odstotna. Priporočeno zdravo razmerje med količino zaužitih petnajst odstotkov beljakovin, petindvajset odstotkov maščob in petdeset do šestdeset odstotkov ogljikovih hidratov v prehrani je pri nas porušeno. Pojemo preveč mesa (letno nad devetdeset kilogramov na prebivalca, priporočajo petinštirideset kilogramov). Namesto da bi pridelovali hrano za ljudi, namenimo več kot polovico njiv za gojenje domačih živali.«

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media