SVET IN MI
Kibernetski kriminal in pandemija
Pandemija je za kriminalne združbe postala zlata jama priložnosti. Kriminalisti, ki se s tem problemom ukvarjajo v ZDA in Kanadi, se bojijo, da prihaja cunami kriminala.
Pandemija je za kratek čas zmedla kriminalce. Ljudje niso smeli od doma, ropanje bogataških stanovanj in počitniških hiš skoraj ni bilo več mogoče. Statistike so pokazale, da je vsaj prve mesece pandemije kriminal upadel za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, so ugotavljali v Angliji. Vendar je zdaj postalo jasno, da kriminal ni presahnil, ampak se je razrasel na nova področja.
Prvega pol leta, ko so začeli veljati strogi ukrepi od policijske ure do zaprtja trgovin, storitvenih dejavnosti in šol, so kriminalisti ugotavljali hitro povečanje družinskega nasilja od pretepov do posilstev.
V ozadju je polagoma naraščal kibernetski kriminal. Mladi so morda zaradi dolgčasa med izolacijo izpraznili lepo število bančnih računov. Najodmevnejši kibernetski vdor je opravil 12-letnik. Združbe najstnikov so vdirale v bolnišnice in laboratorije in pobirale podatke o bolnih. Vdori v občinske dokumente in nakazila denarja za načrte so se vrstili tako v ZDA kot v Kanadi.
Povečal se je tudi cestni kriminal, roparji niso bili s svojimi maskami nič bolj opazni kot navadni nakupovalci. Po vzoru kriminalnih filmov so ropali banke, pošte ...
Področje zdravstva je postalo dodatno polje za mafijske podvige: iz bolnišnic so kradli vse od bomb s kisikom do mask in zalog hrane, v zadnjem času pa je na udaru cepilni serum proti covidu, ki ga je mogoče kupiti kar na cesti. Decembra je Interpol izdal oranžno svarilo, da kriminal s cepivi predstavlja grožnjo družbeni varnosti.
Povzeto po: Theguardian.com
Prihodnost s korono
Znanstveniki so v drugi polovici januarja v različnih medicinskih strokovnih časopisih objavili številne pomisleke nad cepivi oziroma nad zamolčanimi posledicami cepljenja proti bolezni covid-19. Ko govorijo o posledicah, ne omenjajo posledic in novih bolezni, ki jih odkrivajo pri odraslih in otrocih po prebolelih ali komaj zaznavnih oblikah bolezni covid-19. Pač pa odpirajo nov pogled na posledice, ki so že zaznavne pri virusu. Njihova trditev je bolj ali manj enotna in se glasi: novega koronavirusa, poimenovanega SARS-CoV-2, ne bi odstranili, tudi če bi precepili vse ljudi na Zemlji.
Koronavirus je tu in bo tu tudi ostal v mnogih različicah, in to ne glede na precepljenost svetovne populacije. Njihova trditev bo vznemirila številne ljudi, ki zaupajo besedam, s katerimi jih stroka in politika pomirjata, a pozabljajo, da stroka nerada govori o posledicah, politika pa se na te reči ne spozna.
Trditve znanstvenikov pa bodo vsaj v Sloveniji pomirile vse, ki so iz dneva v dan bolj panični, ker se zdi, da ne bodo prišli na vrsto. Cepiva je premalo in znake o tem, da se mudi, dajejo tudi zdravstveni delavci, ki cepijo »svoje« mimo vrste.
V reviji New Scientist je Kingston Mills zatrdil, da ni preverjeno, kako cepivo učinkuje. Ali samo lajša trpljenje bolnih ali pa pri cepljenih tudi ustavi prenos virusa na druge. Znanstveniki se še vedno trudijo ugotoviti, ali cepivo preprečuje nadaljnje širjenje virusa. V reviji Scientific American več epidemiologov opozarja, da podobne primere cepiv poznamo. Cepivo proti hepatitisu B na primer ne preprečuje prenosa. In če bo enako dokazano tudi za cepivo proti covidu-19, bo to problem zdravstva tudi po končani pandemiji, ne glede na to, koliko ljudi bo cepljenih.
»Mislim, da je virus tukaj in bo tukaj tudi ostal,« je prepričana epidemiologinja Susan Hopkins v reviji New Scientist.
Povzeto po: newscientist.com, futurism.com
