Št. 2, februar 2021
-
Po pomladi se nam toži
»Pa bo pomlad prišla / z oblaki šumečimi, / pa bo pomlad prišla / z rožami rdečimi, / s tistimi rosnimi, / mladimi rožami. / O, kako se po rožah / toži mi!« je vzdihoval po pomladi pesnik Ivan Minatti.
Le kdo je ne pogreša. Pomlad, ki bo prinesla v deželo sončne žarke, pognale bodo trave, rože in odgnala drevesa. Razkadila se bo megla in virus, ki nas drži v šahu že od jeseni, bo izgubil svojo moč. Le kdo si tega ne želi. Prvi napovedovalec pomladi je sveti Valentih, ki ima ključ od korenin. Zimo bo preganjal tudi pust. Letos žal brez pustnih rajanj, vendar ne bo šel mimo nas, nekateri si bodo maske kljub temu nadeli in se pokazali na spletu, gospodinje pa bodo poskrbele, da bodo na mizah pustne jedi, tako kot se za ta čas spodobi. Skorajšnjo pomlad napoveduje tudi vse daljši dan.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Solidarnostni dodatek za upokojence Na lanski zadnji seji Državnega zbora RS, 29. decembra, je bil potrjen predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (PKP7), ki med drugim določa izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence. Izplačilo je bilo izvedeno 11. januarja 2021.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
ZDUSOVE STRANI Trojica ministrov, pristojnih za področje starejših iz držav, ki so ali bodo v kratkem predsedovale Svetu Evropski uniji (Nemčija, Portugalska in Slovenija), je v objavila skupno Deklaracijo o staranju. Služila bo kot izhodišče za oblikovanje nacionalnih programov in skupnih prioritet.
Skrb za vzdržnost pokojninskega sistema Na pobudo sindikalnih predstavnikov v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila 20. januarja seja v zvezi s sedmim protikoronskim zakonom in njegovo določbo o odpuščanju starejših delavcev. Gre za 21. in 22. člen zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki ga je Državni zbor sprejel 30. decembra lani.
Danes je pust, v loncu se kuha čeljust Maskiranje je eden najstarejših ljudskih običajev in obredov za preganjanje zime. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih maškar prinaša dobro letino in srečo, zato jih je potrebno obdarovati.
Cigararice so bile zelo zaželene neveste Drava, Emona, kultni Filter 57, Boss, West, Gauloisess … je le nekaj znamk cigaret, ki so desetletja dolgo prihajale iz Tobačne tovarne Ljubljana. Na nekdanji gospodarski ponos prestolnice spominja ogromna prvotna poslovna stavba, zgrajena leta 1873 ob Tržaški cesti, ki je danes kulturni spomenik lokalnega pomena.
Ljudje še težko prosijo za pomoč Ko se je Majda Smrekar pred dvanajstimi leti upokojila, je prostore svoje trgovine z otroškimi oblačili in opremo v Novi Gorici spremenila v sedež novonastalega Humanitarnega društva Kid. S humanitarno dejavnostjo se je sicer ukvarjala že prej, a je ta po njeni upokojitvi dobila nove razsežnosti. Na pomoč namreč skupaj s prostovoljci društva priskoči prav vsakomur, ki se znajde v stiski, pri tem pa »nič ne popisujejo, ne sprašujejo, ne presojajo, ne obsojajo, ampak samo pomagajo«.
Pomembno je delati z veseljem Cvetka Selšek je bila nekoč najmlajša ministrica v vladi Socialistične republike Slovenije, kasneje pa dolgoletna predsednica uprave in kasneje upravnega odbora SKB banke.Obenem je bila članica Svetovnega gospodarskega foruma in različnih strokovnih združenj in nadzornih svetov. Vse funkcije je opravljala kar najbolj odgovornoinleta 2013 prejela priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta.
Največja vas v tišinski občini prvič omenjena že leta 1229 Razpotegnjeno, približno tri kilometre dolgo naselje ob reki Muri na Ravenskem leži ob cesti Maribor – Murska Sobota. Petanjci so s 608 prebivalci največja vas v tišinski občini in obsegajo Dolnje, Srednje in Gornje Petanjce. Kraj ob umetno speljanem potoku Kučnici, ki so ga nekoč imenovali Jelšnica, na zahodu meji z Avstrijo; na severu ga od sosednje Tišine loči potok Rdjajca, pritok potoka Mokoša; na jugu pa zajema še ozek pas sveta na desni strani Mure. Leta 1972 so ob levem bregu reke Mure dogradili obrambni nasip in z njim zavarovali ravninski del pred dotlej pogostimi poplavami. Nasip pa je na Srednjih in Dolnjih Petanjcih odrezal stranske rokave Mure, kjer se je izoblikovalo močvirnato območje Zaton z značilnim rastlinstvom in živalstvom.
Na svet pomagala tisoč otrokom Porod je svojstven in nepozaben dogodek za družino. Nekoč se je večinoma odvijal na domu porodnice ob pomoči babic. Tako je Marija Sajovic iz Žalca po dolini in po hribih Savinjske doline na svet pomagala okrog tisoč novorojencem. Konec lanskega novembra je praznovala sto let, a kdor jo spozna, ji tako visoke starosti ne bi prisodil.
Medicina in glasba, predanost delu in družini Mednarodno priznana znanstvenica prof. dr. Aleksandra Kornhauser, legendarni zdravnik prof. dr. Pavle Kornhauser in njuna hči, priznana pediatrinja dr. Lilijana Kornhauser Cerar so tri osebnosti, ki so obogatile področja njihovega profesionalnega in družbenega delovanja.Vsak na svojem področju sta uspešna tudi vnuka,Andraž in Matej Cerar.
Z vonji do boljšega počutja Iz izkušenj vemo, da nas na sprehodu skozi smrekov gozd zajame občutek notranjega miru in celo vznesenosti, ali da nas preplavi občutek tolažbe ob skodelici dišečega kamiličnega čaja. Vonj dišečih rastlin vpliva na boljše psihično in fizično počutje.
Ko čustva ustavijo razumsko delovanje Dokler se je hči oklepala mame, kot jo je poznala iz preteklosti, ni živela v sedanjosti. Z mislimi se je vračala nazaj, ko je bila mama še zdrava in polna energije. Dokler je bila usmerjena v preteklost, ni bilo pričakovati ustreznega in racionalnega odziva v sedanjosti.
Oblačila in obutev za mokro vreme Prav je, da se kljub dežju odpravimo v naravo, le prava oblačila in obutev je potrebno izbrati. Oblačila naj bodo vodo odporna in imeti morajo kapuco, da z njo lahko zaščitimo glavo. Suha glava in noge so prvi pogoj, da ne staknemo kakšnega nepotrebnega prehlada.
Za opustitev kajenja ni nikoli prepozno Čeprav se o škodljivosti kajenja največ govori 31. januarja (dan brez cigarete), 4. februarja (svetovni dan boja proti raku) in 31. maja (svetovni dan brez tobaka), vladne in nevladne organizacije poudarjajo pomen in koristi prenehanja kajenja skozi vse leto. Zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, namreč umre največ ljudi.
Na svoji življenjski poti Naša družba in način življenja se v zadnjem času hitro spreminjata. Nujno je vseživljenjsko učenje, učiti se moramo, kako živeti na drugačen način, kako komunicirati z drugimi preko sodobne tehnologije in kako se znajti v množici različnih, tudi nasprotujočih si informacij.
S cepljenjem pomagaš sebi, bližnjim in skupnosti
Čebela – najstarejša zdravilka Ste vedeli, da se čebelarji zaradi pogostejših čebeljih pikov redkeje soočajo s težavami revmatizma? Mnogi si v čebelnjaku postavijo ležalnik na katerem med počitkom krepijo svoje zdravje. Pri večurnem bivanju v čebelnjaku namreč vdihujejo zrak (aerosol) nasičen z eteričnimi vonjavami čebelje družine, kar ugodno vpliva na čebelarjevo psihofizično počutje. Krepi jim imunski sistem, ugodno vpliva na težave pri obolenjih dihal in zmanjšuje stres.
Pametna ura lahko reši življenje Sodobna tehnologija, ki se uporablja za varovanje na daljavo, nam lahko zelo olajša življenje v starosti. Različne tipke, zapestnice, ure ali obeski s senzorji gibanja uporabniku pri vsakodnevnih opravilih zagotavljajo večji občutek varnosti in samostojnosti, ker ob morebitnem padcu ali drugi nezgodi hitro prikliče pomoč.
Naglušnim maske še otežujejo sporazumevanje Naglušnost je tiha spremljevalka veliko ljudi, zlasti starejših. K sreči je mogoče s slušnim aparatom sluh izboljšati in tako omogočiti boljše razumevanje govora. A na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozarjajo, da je sporazumevanje zaradi protikoronskih ukrepov za naglušne zelo oteženo, zato so mnogi v veliki stiski.
Repa – zapostavljena med križnicami Ljubitelji repe pravijo, da je repa v Sloveniji močno zapostavljena, večno v senci zelja. Toda sloves ''večno druge'' ima prav po nepotrebnem! Je bogato hranilna in polna zdravilnih snovi; vsega ima celo več kot zelje. Poleg tega pa še žveplove spojine, vitamin K1 in kalcij.
Med hojo Sprehod, med katerim je v hladnejših dneh, kljub prijetnim sončnim žarkom, priporočljivo dihati le skozi nos, popestrimo z enostavnimi in varnimi vajami. Z njimi lahko pošteno dodatno ogrejemo, razgibamo in okrepimo telo. Vaje so primerne za vse starosti. Če prvi dve vajimed hojo naredite še nekajkrat, sprehod postane že pravi trening za krepitev nog tudi za tiste, ki redno trenirate.
Rastline, ki čistijo zrak v prostoru Rastline niso samo lepe, ampak tudi zdrave in imajo pozitiven učinek na naše zdravje. Pomembno vplivajo na kakovost zraka, ker nekatere vežejo nase večje število škodljivih snovi iz prostora, v katerem bivamo. Nekatere imajo neverjeten vpliv na spomin, druge zvišujejo raven energije in prenašajo pozitivne vibracije.
Umetniška pot med haloškimi griči Ljubiteljski kipar Ivan Dvoršak je pred malo več kot dvajsetimi leti iskal med haloškimi griči kraj, kjer bi imel počitniško hišo, poleg pa tudi atelje za ustvarjanje. Po naključju je prišel tudi v Dežno pri Makolah. »V trenutku sem ugotovil, da je to kraj, ki sem ga iskal,« pravi postavni možak s pronicljivim pogledom.
Skrivnostna mala uharica (Asio otus) V moji mladosti, ki sem jo preživljal na vasi, je bilo povsod precej gostega grmovja in visokih smrek in tudi neprimerno več raznovrstnih ptic, kot jih je danes v opustelih »parkih« okrog moderno urejenih hiš. Podnevi in tudi ponočije bilo slišati nešteto glasov, ki so se prepletali med seboj.
Zgodbe narave in prednikov Z avtom lahko pridemo do njega iz treh smeri: iz Unca, Postojne in Podskrajnika. Z železniške postaje Rakek pa je do Rakovega Škocjana ura zmerne hoje po ravnem, a po divje zakraselem svetu, ki je krajinski park. Naravoslovna učna pot po tem parku ima 16 vsebinskih točk. Začne se pri Malem naravnem mostu, sklene pa pri razvalinah cerkvice sv. Kancijana pri Velikem naravnem mostu. Pot je dolga 4,5 km in traja okoli poldruge ure.
Biseri Furlanije - Julijske krajine Italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina leži tako rekoč na pragu Slovenije. Ponaša se z vrsto privlačnih krajev, a žal mnogo Slovencev pozna predvsem veliko nakupovalno središče v Palmanovi, čeprav je v mestuvideti še marsikaj zanimivega.
Pomislite na »dolivanje« Lastnik z rednim vzdrževanjem avtomobila pravzaprav nima nobenih skrbi. Paziti mora le na dovolj polno denarnico in na prevožene kilometre, da ne zamudi s strani proizvajalca predpisane meje za servisni pregled. Običajno je interval menjave olja in oljnega filtra 30.000 kilometrov … ali enkrat letno. Vsaj enkrat na tri tedne pa je prav pogledati stanje vseh tekočin v avtomobilu.
Razstava Sledi časa na kostelskem gradu Občina Kostel, ki leži na skrajnem jugovzhodu države, ob mejni reki Kolpi, je s 5.667 hektarji površine in okoli 700 prebivalci ena najmanjših slovenskih občin, imenujejo jo tudi dežela vode. Zelo obiskana turistična točka je grajski kompleks.
Cvetoče valentinovo Pravijo, da sveti Valentin že nosi ključ od korenin, ko se narava začne prebujati. Privoščite si - ali pa podarite - nasad pomladnega cvetja v lončku, ki vas bo na domači mizi navduševal vsaj do konca meseca.
Da bo vse na dosegu roke Redko imamo dovolj časa, da razmislimo o preureditvi kuhinje za ljudi s funkcionalnimi oviranostmi že vnaprej, čeprav bi morali vedno predvidevati, da jo uporabljamo različno zmogljivi uporabniki. A ko vidimo, da oseba peša in je videti, da bo v kratkem potrebovala pomoč, je skrajni čas za ukrepanje. Kadar pa je na vozičku oseba s trajno oviranostjo ali starostnik, je preureditev temeljitejša in rešitve niso začasne.
Izberimo dober semenski krompir? Med zelo zgodnjimi sortami krompirja je najbolj priljubjena sorta Arrow, ki jo praviloma poberemo pred pojavom plesni. Sorta Alouette je odporna na plesen in tudi v mokrih letih zagotovi dober pridelek., vrtičkarji pa se vse bolj navdušujejo nad sorto La Strada. Med novejšimi sortami je zelo perspektivna sorta Gatsby. Ne pozabimo tudi na sorte, ki so okusne in se dobro skladiščijo.
Me vnuk ne pozna več? Omejevanje obiskov zaradi pandemije je še posebno prizadelo stare starše, ki imajo najmanjše vnuke. Najmlajši že po nekaj tednih starih staršev skoraj ne prepoznajo. Ko se spet srečamo, jih stari starši veselo pozdravimo – vnuk pa prestrašeno zakoplje obrazek v mamico.
Luč na gavge tržiških šuštarjev Tržiški čevljarji, ki jim starejši še danes rečejo šuštarji, pomembno zaznamujejo identiteto Tržiča. Bili so cehovsko organizirani, razcvet so doživeli v sredini 19. stoletja, v 20. stoletju pa je njihov sloves v svet ponesla tovarna Peko.
Hobotnice in igrače iz Pivke V Društvu upokojencevPivka že tretje leto organizirano deluje skupina ročnih del. Upokojenke so spretne s kvačko in pletilkami, izdelujejo makrame, vezejo gobeline in ostale vezenine, izdelujejo cvetje iz krep papirja, moški pa znajo plesti košare in obdelovati različne vrste lesa.
Ne podleči strahu in ne izgubiti upanja Akademik, prof. dr. Janko Kos, je literarni zgodovinar in teoretik, komparativist, kritik, avtor številnih knjig in učbenikov, iz katerih so se generacije učile svetovno in slovensko književnost, analizirale Prešerna, Cankarja in številne druge literate terprebirale uvode iz znamenite zbirke Sto romanov. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb se z akademikom, ki bo v začetku marca praznoval 90-letnico, nisva mogla srečati v živo, sva se pa o njegovem bogatem opusu in življenju pogovorila na daljavo.
Godcem je gledal pod prste V svet glasbe je prišel še kot otrok z igranjem na orglice, pri trinajstih letih pa je s staro diatonično harmoniko zaigral na prvi ohceti. Tedaj je Jožeta Bohorča v Bukovje na Kozjanskem k sebi vzel oče, denar za prvo harmoniko si je prislužil sam. »Imel sem težko življenje, bil sem rejenček, a trgoval sem z zajci, ovcami, prodal sem smuči in leseno kolo, dodal prihranke od birme in si kupil harmoniko. Takrat še niso bile tako drage, kot so danes,« se nasmeji godec, danes živeč v Šentjurju pri Celju.
Z ustvarjalnostjo nad zimo Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Koronavirus ni zamajal pokojninske blagajne Tudi lani, ko je na celotno življenje družbe zelo vplivala epidemija koronavirusa, je pokojninska blagajna zaključila z izravnanimi prihodki in odhodki. Na pomoč je priskočila država. O tem, kako se je zavod organiziral v teh nenavadnih razmerah, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.
Brez cepljenja se epidemije ne bomo rešili V srednjem veku so ljudje v povprečju dočakali le tri desetletja. Še Ivan Cankar, ki je živel v začetku dvajsetega stoletja, je pisal o štiridesetletnih starcih in starkah. Tedaj je bila povprečna življenjska doba le petdeset let. Danes pa v razvitem svetu lahko v povprečju pričakujemo, da bomo doživeli 85 let in več. In kaj je najbolj prispevalo k naši dolgoživosti? Predvsem antibiotiki in cepiva!
Gre za človeka, ki potrebuje pomoč Slovenska vlada pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi in parlament ga bo, upajmo, v letu 2021 končno sprejel. Ali bo ta sistem dober, je najbolj odvisno od položaja dveh stebrov, ki ga nosita – to so oskrbovanci in oskrbovalci. Zakon je dober, kolikor odgovarja na potrebe, zmožnosti in hotenje ljudi v oskrbi in ljudi, ki jih oskrbujejo. Med enimi in med drugimi se prej ali slej znajde vsakdo.
Iskanje bližine na daljavo Kako ohranjamo stike med epidemijo covida-19?
Nevladniki niso le gasilci Med epidemijo koronavirusne bolezni so mnogi, ki doslej z delom nevladnih organizacij niso bili seznanjeni, ugotovili, da so izredno koristni in učinkoviti pri blaženju posledic zaprtja javnega življenja. Že doslej so pogosto vskočile tam, kjer država ni (dobro) opravila svoje naloge, v zadnjem letu pa so postale na nekaterih področjih tako rekoč nepogrešljive. Vendar je slišati tudi kritike na njihov račun, predvsem zaradi financiranja.
