Bo oskrba starejših res na prvem mestu?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prednostno rešuje področje oskrbe starejših, saj je bilo zadnje desetletje zanemarjeno, je sredi februarja povedal minister Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah se ukvarjajo z razvijanjem institucionalnega varstva, prenovo kadrovskih standardov in normativov v domovih, ob tem pa nameravajo krepiti deinstitucionalizacijo in z ministrstvom za zdravje pripraviti izboljšan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.
Med drugim naj bi prek Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja do leta 2025 pridobili 400 novih stanovanj, prilagojenih starejšim, 180 že do konca prihodnjega leta. Prav tako naj bi do konca prihodnjega leta zagotovili 29 novih enot za dnevno varstvo in začasne nastanitve za starejše, čemur je namenjenih skoraj 19 milijonov evrov. V proračunu za leti 2021 in 2022 so za gradnjo javnih domov namenili 30 milijonov evrov, izkoristili pa bodo tudi evropska sredstva. Analize kažejo, da bomo do leta 2030 potrebovali med 6000 in 8000 dodatnih mest v domovih, menijo na ministrstvu, prosto posteljo nujno potrebuje 2000 starejših. Na čakalni listi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo konec februarja več kot 13 tisoč prošenj za prosto posteljo.
Do konca leta 2022 pa nameravajo v okviru javne mreže s pomočjo koncesij zagotoviti 2380 dodatnih postelj v domovih starejših in tako skrajšati čakalne vrste. Na zadnjem razpisu za podelitev koncesij domovom za starejše so že izbrali enajst domov, ki naj bi zagotovili novih 1285 mest za starejše. Prednost so imeli ponudniki, ki omogočajo bivanje v manjših enotah, zagotavljajo enoposteljne sobe in so urejeni tako, da preprečujejo širjenje okužb.
Tujci in zasebniki
Vendar pa je Združenje za dostojno starost Srebrna nit izrazilo protest proti izboru prejemnikov koncesij. Ministrstvo je namreč polovico koncesij podelilo tujim investitorjem, avstrijski družbi SeneCura in podjetju Comett v lasti avstrijske AHA Gruppe, medtem ko bi po prepričanju združenja morali krepiti javni sistem socialnega varstva, kar je zapisano tudi v ustavi.
Podjetje SeneCura, ki je del francoske skupine Orpea, je dobilo koncesije za približno 450 postelj v Rušah, Šentjerneju in Mislinji. Poleg domov v Avstriji in na Češkem je to avstrijsko podjetje v zadnjih letih že kupilo tri slovenske domove, in sicer v Mariboru (nekdanji Sončni dom), Vojniku (Špesov dom) in Radencih (Dosor), gradijo ali pa gradnjo manjših domov načrtujejo še v občinah Hoče - Slivnica, Žiri, Komenda, Pivka in Maribor. Podjetje Comett domovi je dobilo koncesiji za 157 prostih mest v Šenčurju in 30 v Kranjski Gori, kjer že upravlja Dom Viharnik.
Poleg teh ponudnikov je koncesije dobila še družba Dom upravljanje, družba za investicije, upravljanje in vzdrževanje objektov, ki je kupila dom za starejše v Vrtojbi. Tam naj bi zaživel dom za 150 stanovalcev. Družba DEOS, ki ima v osmih centrih starejših že 1340 stanovalcev, je pridobila koncesije za 214 mest v Gornjem Gradu in Kopru, od teh 24 mest, namenjenih osebam z demenco in sorodnimi stanji. Zavod Karitas bo v domu v Veliki Polani pridobil dodatnih 16 mest, Dom Lipa – družba za socialnovarstvene dejavnosti 70 mest v domu v Štorah, podjetje Spiking pa 150 postelj v domu v Hajdini.
Ob tem v Srebrni niti poudarjajo, da obstoječi pravilnik o oblikovanju cen socialnovarstvenih storitev zasebnikom omogoča, da v ceno oskrbe vključijo stroške naložbe. Namesto tega bi jim lahko dali druge ugodnosti, na primer olajšave pri davkih. Kritični so tudi do ministrovih obljub o gradnji petih javnih domov in dokončanju domov v Vrtojbi in Osilnici. Minister je Vrtojbo prodal zasebniku, ki je zdaj dobil še koncesijo, Osilnica pa ostaja nedokončana, so še zapisali v Srebrni niti.
Kot poroča STA, pa so v Domu starejših Kuzma kritični do dejstva, da so koncesije dobili tisti, ki bodo dom zgradili šele čez tri leta, ne pa tisti, ki dejavnost že opravljajo. Domovi, v katerih imajo več stanovalcev kot podeljenih koncesij, so v težavah, saj zdravstvena zavarovalnica za stanovalce, za katere dom nima koncesije, ne plača storitev zdravstvene nege.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo sofinanciralo gradnjo dveh novih dislociranih enot Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Občini Kozje in Rogatec sta namreč že pridobili gradbeno dovoljenje. V Kozjem naj bi enoto doma starejših začeli graditi septembra prihodnje leto v bližini zdravstvene postaje. V njej bo prostora za 49 stanovalcev, ki bi se lahko predvidoma vselili leta 2023. Gradnjo enote v Rogatcu pa naj bi začeli v drugi polovici prihodnjega leta ob stanovanjskih blokih v Hofmanovi ulici. V domu bo bivalo 35 stanovalcev, prvi naj bi se vselili v drugi polovici leta 2023.
