Št. 3, marec 2021

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Obračun akontacije dohodnine Pred kratkim smo dobili na uredništvo pismo bralca, ki ga zanima, zakaj upokojencem ni priznana olajšava pri dohodnini in če je na vidiku kakšna sprememba. Objavljamo odgovor Zpiza, ki mora pri obračunu pokojnin upoštevati veljavno davčno zakonodajo.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Lani znova znižanje razmerij med pokojninami in plačami Tudi letos smo, kot že vrsto let, za marčno številko glasila, zbrali nekatere pomembnejše statistične podatke, ki omogočajo okvirne ocene gmotnega položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je konec decembra lani objavil podatke o gibanjih cen življenjskih potrebščin v minulem letu, sredi februarja letos pa še o gibanjih povprečne mesečne plače. Zavod pa je v Mesečnem statističnem pregledu, december 2020 (MSP), januarja letos predstavil podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj še z vrsto drugih zanimivih kazalcev o uživalcih pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje. V tem zapisu se bomo omejili le na gibanja pokojnin.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarjamag. Janez Tekavc

VESTI IZ ZDUS Odzivi na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP 7) še posebej na določbe o upokojevanju so burne. Sindikati so že vložili presojo ustavnosti 21. in 22. člena, prav tako so pozvali k oceni diskriminatornosti zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Flika grad drži Anka Gržina, Lukatova po domače, z Dolnjega Zemona, se v spominih rada vrača k svojemu staremu očetu po mami, ki je kot sin tržaških trgovcev prišel za zeta na Dolnji Zemon pri Ilirski Bistrici. Očeta je namreč izgubila v rani mladosti, med vojno, tako je stari oče Bevčič, kot mu sama pravi, pustil močan pečat v njenem otroštvu.

Rogova kolesa – ponos slovenske industrije Na Trubarjevi cesti v Ljubljani že nekaj časa brnijo gradbeni stroji, z grafiti porisanega dvorišča ni več, tudi oken, za katerimi je zadnja leta potekalo živahno ustvarjanje članov socialnega centra Rog, ni več. Na zemljišču nekdanje tovarne Rog, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana, so po njenem dokončnem propadu svoj začasen dom namreč našli mladi alternativni umetniki, sedaj pa bo na tem mestu zrasel sodoben stanovanjsko-poslovni center. Spomin na Rog bo dokončno zbledel.

Od Slovenije do Argentine in nazaj Šest Debevčevih otrok je odraščalo v Argentini, a v srcu so nosili Slovenijo, kot sta jih naučila starša in kjer so si trije med njimi ustvarili nov dom. Zelo lepe spomine imajo na nedeljska kosila, ko je vsa družina obsedeli za mizo, ko so se veliko pogovarjali in prepevali do noči. »Pravo bogastvo so bili tisti pogovori – razglabljanje o življenju, o vrednotah, o spominih,« pripoveduje najmlajši od Debevčevih otrok, Matej.

Temeljna značilnost gostilne na Slovenskem je gostoljubnost »Že srednjeveški popotniki so naše kraje in predvsem ljudi omenjali tudi v zvezi z gostoljubnostjo, ki naj bi bila posebna lastnost njihovega značaja. Povezovali so jo z dobrodošlicami, s prenočevanjem in prehranjevanjem domačinov in tujcev, ki so potovali po naših krajih. Vse tri navedene sestavine gostoljubnosti združuje gostilna in prav zato jo uvrščam tudi med slovenske posebnosti, kakršne so denimo kozolec, panjske končnice, potica in še nekaj drugih,« poudarja ugledni slovenski etnolog, upokojeni redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, 73-letni dr. Janez Bogataj.

Humanitarnost po vseh vogalih krpa nemoč države »Od nekdaj me boli socialna neenakost; to, da ljudje s plačo ali pokojnino ne morejo preživeti. Dobrodelne akcije tako delno popravijo ali omilijo krivice in zapolnijo vrzeli, ki jih za sabo pušča premalo socialna država. Prostovoljstvo je nekaj plemenitega. V ospredje postaviš druge in kar za njih narediš dobrega, je dobro tudi zate. To delo osrečuje, izpolnjuje, bogati, uči …,« pravi Nuša Rustja, upokojena profesorica, prostovoljka, organizatorica, ljubiteljica umetnosti, predvsem pa človek z veliko začetnico.

Zlatkovi štirje rojstni dnevi  Zlatko Kerčmar iz Petrovč ima posebno usodo, saj je kar trikrat ušel smrti. Prvič pred 71 leti, kose mu je staremule devet dni, odrekla lastna mama. Drugič, ker zaradi nujnega dela ni sedel na letalo, ki je kasneje strmoglavilo na Korziki. Tretjič pa je čudežno preživel prometno nesrečo in operacijo, ki je trajala kar devet ur.

Pri teku je pomembna  močna volja  Ko se je Branko Lavrenčič leta 2010 upokojil, si je zadal dva cilja: da se bosta z ženo odpravila na potovanje po Evropi vse do Nordkappa ter da bo za svojih 70 let pretekel berlinski maraton. Prvi sklep je uresničil takoj po upokojitvi, ko sta z ženo v avtodomu v enem mesecu obiskala enajst držav in prevozila 11.000 kilometrov, drugega pa nekaj let kasneje in kar dvakrat.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

O možganih vemo zelo veliko, a še ne dovolj Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je zdravnik nevrolog, predavatelj, prodoren mislec, človekoljub in eden najboljših poznavalcev Alzheimerjeve demence in Parkinsove bolezni pri nas. Je tudi plodovit pisec. Prizadeva si za odpravo stigme in boljšo ozaveščanje širše javnosti o teh hudih nevrodegenerativnih boleznih.

Regrat prebuja in obnavlja Če bi morali letne čase opredeliti z barvami, potem bi rekli, da je dominantna barva pomladi zelena. Kar želimo si, da bi jo lahko prenesli na naš krožnik in jo dopolnili z rumeno, ki ji sledi. To nas spomni na rumene regratove cvetove na zelenem tepihu narave.

Bolj zdrava živila slovenskih proizvajalcev

Preverimo gibljivost in moč rok Vaje, ki vam jih predstavljam danes so primerne tudi za vse, ki imajo težave s sklepi. Istočasno z njimi preverjamo gibljivost in moč rok oziroma jih uporabimo za trening prstov, dlani, zapestij in celih rok. Med izvedbo zadnje vaje pa krepite celo telo in razgibavate ahilovo tetivo na peti, kar je še posebej priporočljivo za tekače in pohodnike s palicami.

Obvarujmo se pred pnevmokokno okužbo Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je bakterija, ki je lahko pri zdravih posameznikih del normalne flore zgornjih dihalnih poti (predvsem sluznicenosu in žrela). Ob pojavu določenega dejavnika tveganja pa lahko postane razmnoževanje bakterije bolj invazivno, kar se kaže z razvojem različnih bolezni.

Telesnost je človeška potreba V obdobju, ko nas golota pozdravlja z oglasov, ko seks prodaja proizvode in ko je v neprimerni obliki žal na voljo celo mlajši populaciji, se o spolnosti pri starejših od 70 in pri gibalno oviranih v družbi raje ne bi pogovarjali. Tema se večini zdi neprimerna in pri mnogih povzroči nelagodje, kar pa še ne pomeni, da je v resničnem življenju ni.

Delovnoterapevtski pristop do osebe z demenco Delo delovnega terapevta pri bolniku z demenco je usmerjeno k ohranjanju ali ponovnemu doseganju najvišje možne stopnje fizičnega, psihičnega in socialnega počutja. Prišel je čas, ko je hči začela razumsko sprejemati mamino demenco in vsak njen odziv umestiti v bolezensko sliko. Šele, ko je bil proces sprejemanja zaključen je zmogla mami pomagatipri funkcioniranju.

Ne pozabite na nego in zaščito kože Naj se še tako trudimo, letom nihče ne ubeži. Staranje je naraven pojav, ki ga ni mogoče preprečiti in ga moramo sprejeti, pa če nam je to pogodu ali ne. Ta nezadržen proces je pri večini najprej in najbolj opazen na koži, zlasti obraza. A tudi če ni več tako napeta in prožna kot v mladosti, je s pravilno nego lahko lepa. Zrela koža potrebuje tako maščobo kot vlago in, seveda, zaščito pred UV-žarki.

Varno razstrupljanje v zrelih letih Dandanes je razstrupljanje zelo razširjeno. Večina predlaganih postopkov pa temelji le na pospeševanju izločanja strupov brez krepitve izločal, ki je po dr. J. H. Tildnu (1926), temeljni vzrok zastajanja strupov v telesu. Če jih ne okrepimo, se bo toksemija v kratkem ponovila, poleg tega pa lahko intenzivno razstrupljanja ogrozi oslabela izločala.

Vedenje posameznika pripomore k zmanjšanju tveganja  Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) te dni svari pred prehitrim opuščanjem ukrepov za obvladovanje epidemije. Zato je znova objavila priporočila, kako se najlažje izognemo okužbi z virusom covid-19.

Jabolka v kuhinji Naribano jabolko hitro vmešamo v testo za palačinke ali mafine, da je sladica sočnejša, pri tem nam celo nadomesti jajce. Na krhlje ga narežemo za pito, s kiselkastim priokusom zaokroži okus pečenke, lahko jih nadevamo z oreščki ali spečemo za samostojno sladico.

Moj strah nisem jaz Strah je poleg stresa eden izmed največjih uničevalcev spodobnega človeka. Ne uničuje samo naših nevronskih celic in povzroča nepravilno delovanje človeških teles, uničuje tudi naše medsebojne odnose, pripelje nas do takšnih skrajnosti, da lahko postanemo povsem drugačni od tega, kar smo bili nekoč. Govorimo o osebnostnih spremembah.

Od stopalk do hlačnih nogavic Čeprav so najmanjši kos oblačila, pa so nogavice še kako pomembne saj nas ščitijo pred mrazom, varujejo stopala pred umazanijo, ustvarijo skladnost z oblačili in postavo ali celo pripomorejo k varovanju zdravja.

Modna oblačila soustvarjajo okoljsko krizo Nenehno spreminjanje trendov v pomladne, poletne, jesenske in zimske modne smernice, pomeni nenehno proizvajanje in kupovanje novih in novih oblačil. In metanje v smeti 'starih', morda le lanskih oblačil, ki so večinoma še kot nova.

Prijeten dan v Beljaku in okolici Obisk Beljaka (Villach) mnogi Slovenci povezujejo predvsem z nakupi. Vendar pa je drugo največje mesto Avstrijske Koroške skupaj z okolico več kot dobrodošel cilj za enodnevni izlet ali celo krajše počitnice.

Ljubezen je našla na Jordankalu Ivanka Slaksvoje otroštvo opisuje kot skromno in lepo. Bila je srečen otrok, le igrač morda ni imela toliko, kot drugi otroci. Rojena je bila v kraju Sv. Helena, danes so to Javorje, nedaleč od Slivnice pri Celju. Na domačiji še vedno živi njen nečak. Ivanka, ki se je tedaj pisala Gaber, je imela tri sestre. Še mlada je odšla od doma, leta 1955 pa je v Ljubljani dobila službo v podjetju Saturnus, kjer je bila strojepiska in je obračunavala tudi osebne dohodke.

Stare sorte sadja so del kulturne krajine Stare sorte jablan, hrušk in češenj so del kulturne krajine in nostalgija našega otroštva. Sadni vrt bo vesel, če ga oplemenitite tudi s kakšno novostjo.

Ustvarjalnost delijo z mladimi
Rokodelsko sekcijo smo v Društvu upokojencev Podgorica Šentjakob ustanovili leta 2011 in letos slavimo okrogli jubilej. Pobudnica Joži Kos, ki je tudi vodja sekcije, se je že prej učila izdelave različnih izdelkov v Dnevnih centrih aktivnosti v Ljubljani.

 

Za prijeten počitek Sedežne garniture so v mnogih dnevnih sobah v obliki kotne garniture. Ta zasede veliko prostora, poleg tega se na njej ne moremo vsi udobno namestiti. Zato se ob menjavi raje odločimo za ločena kavča ali kak počivalnik. Predvsem pa se pred nakupom prepričajmo, da je počivalnik ali kavč res udoben in uiraben.

Nepravilna uporaba škropiv škoduje opraševalcem V sodobnem načinu kmetovanja ali vrtnarjenja se proti škodljivcem na rastlinah borimo tudi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar bi lahko »prevedli« kot sredstva za varstvo rastlin, v pogovornem jeziku pa jim pogosto rečemo tudi pesticidi ali pa kar »škropiva«.Kljub temu da jih uporabljamo pri pridelavi hrane, številna izmed njih niso povsem nedolžna.

Ali bi živeli v džungli? Rastline nam bogatijo vsakdanje življenje. V kolikor jih imate radi, verjamem, da že živite v zeleni džungli. Sicer pa si jo lahko z malo ustvarjalnega duha naredite kar sami. Zelenje nas ob negovanju sprošča in preusmerja negativne misli od stresnega vsakdana.

Knjiga metliškega čevljarskega ceha 1587–1836 Zgodovina metliškega obrtništva in trgovine sega prav gotovo v čas nastanka takratnega Novega trga in pozneje mesta, ki je kmalu po pridobitvi mestnih privilegijev (1365) prevzelo pokrajinsko ime Metlika. Obrtniki so svoje izdelke sprva prodajali na domu, pa tudi kot krošnjarji od vrat do vrat po bližnjih in oddaljenih krajih. Z uveljavitvijo trških in mestnih privilegijev so ob plačani mitnini prodajali na sejmih.

Šopki, vremenska napoved in aperitiv Vse to se nanaša na lepe in zanimive rožice, o katerih tokrat po vrtnarsko kramljamo. Z izjemo ene so po svoji botanični pripadnosti vse košarnice, kar izdaja že videz njihovih socvetij. Vse pa so tudi bodičaste, kar moramo pač vzeti v zakup in se s tem ob vseh drugih dobrih lastnostih že vnaprej sprijazniti.

En objem na daljavo

Pri glasbi ni nikoli konec, razen ko čutiš, da nisi več ti Po navadi rečemo: Neca Falk, to je tista, ki prepeva o mačku Muriju in muci Maci, ima dolge, valovite rdeče lase, saj jo poznamo. Pa jo res? Njen pevski opus je veliko bolj barvit. Začel se je s popevkami v sedemdesetih letih, nadaljeval z rokovskimi pesmimi v osemdesetih in sega vse do kantavtorske ustvarjalnosti v devetdesetih letih in dlje. Tudi če bi hotela, ne more pobegniti prepoznavnosti, a pravzaprav niti noče, ker je ponosna na tisto, kar je naredila v svoji dolgoletni karieri.

Ali smo res že pozabili? Ko opazujemo vnuke, kako rasejo iz dojenčkov v šolarje, se spominjamo lastnih otrok. Ko bi takrat vedeli, kako hitro zrasejo... In nato vnukovim staršem rečemo »uživaj vsak dan«, ko potožijo, da so spet prebedeli noč ob otroški posteljici. Nasvet je mišljen dobro, toda ali nismo marsičesa o starševstvu pozabili? Na primer, kako naporno je bilo?

Pozabljene igrače  - vrtavka

Usnje in živalski vzorci

Pohlevna in divja rečica Rašica Do kraške reke Rašice pridemo z regionalne ceste Ljubljana – Kočevje pri vasi Rašica, kmalu za Turjakom – ali z juga kmalu po Velikih Laščah. Njen tok lahko spremljamo v ceste, ki z Rašice zavije proti Ponikvam in naprej v dobrepoljsko dolino. V vasi Ponikve zavijemo k cerkvi sv. Florijana in tam parkiramo. Desno se podamo na ponikovsko gmajno, kjer že po nekaj sto metrih pridemo na Brdavsovo, kjer reka skozi opuščeni mlin slikovito ponika.

Kultura kratke

Zavihajmo rokave, pripravimo zemljo in sadimo! Da bi delo na vrtu obrodilo obilne sadove, moramo poznati probleme in se jih poskusimo izogniti. Zamislimo si, kakšen uspeh smo imeli na vrtu lani. Smo imeli škodljivce, strune, polže, voluharja, morda seme ni vzklilo, so sadike izginjale? Leto se potrudimo, da se izognemo tem pastem.

NA KNJIŽNI POLICI

Mačje akne Pri mačkah se ogrci ali tako imenovane mačje akne rade pojavijo na predelu brade. Gre za primer, ko pride do motnje delovanja tako imenovane folikularne keratinizacije – pri keratinizaciji pride do prevelikega proizvajanja keratina, proteina, ki ga najdemo v zgornjem sloju kože. Če se ta odvečni keratin ujame v lasni mešiček nastanejo komedoni – črni ogrci.

Društvena dejavnost marec

Človek je več kot le potrošnik Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski medicinski fakulteti.

NOVICE

Skupaj je lažje biti sam Vsi najraje živimo doma, v znanem okolju, v hiši, ki smo jo z veliko odrekanja gradili več let. Ali pa smo kupili stanovanje, v katerem smo zdaj ostali sami, ko so otroci odšli. V Sloveniji kar 89 odstotkov starejših živi v lastniški nepremičnini, kar pa samo po sebi ne pomeni, da živijo v starosti primernem stanovanju. Hiše in stanovanja so potrebna vzdrževanja, zamenjava kurilne peči ali pralnega stroja je hud finančni problem, pokojnine so majhne, da celo stroškov ogrevanja pozimi marsikdo ne zmore več.

Bo oskrba starejših res na prvem mestu? Področje oskrbe starejših ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti rešuje prednostno, saj je bilo zadnje desetletje zanemarjeno, je sredi februarja povedal minister Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah se ukvarjajo z razvijanjem institucionalnega varstva, prenovo kadrovskih standardov in normativov v domovih, ob tem pa nameravajo krepiti deinstitucionalizacijo in z ministrstvom za zdravje pripraviti izboljšan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Ali je spoštovanje kar izginilo?

SVET IN MI

Vzgoja za novo solidarnost med ljudmi Ljudje ocenjujejo kakovost oskrbe po oskrbovalcih. Če poklicni ali družinski oskrbovalec pomaga onemoglemu človeku tako, kakor bi to želeli zase, ga imamo za kakovostnega. Oskrbovanje je zahtevno delo. Oskrbovalec je nenehno na izpitu svoje humanosti in pogosto na meji telesnega in duševnega napora. Družba tega dela danes ne ceni visoko. Grozi nam pomanjkanje kakovostnih oskrbovalcev. V času priprave sodobnega zakona o dolgotrajni oskrbi nas razmislek o oskrbovalcih prizemlji. Kaj mora narediti za kakovostne oskrbovalce sistem, česa ne more in kdo bo naredil to?

Prerivanje na vrhu