Kultura kratke

Prosti čas | apr. '21

KINO

Nagrajen film Človek s senco

Umetnica Ema Kugler je za svoj peti celovečerni igrani film Človek s senco na festivalu American Filmatic Arts Awards (AFAA, Nagrade ameriške filmske umetnosti) v New Yorku dobila nagrado za najboljši celovečerni film leta 2020. Festival s filmskim programom in nagradami odkriva sodobno neodvisno kinematografijo ter poziva k prenovi in novim začetkom v kinematografski kulturi kot odgovor na hitre spremembe v mediju v 21. stoletju. Po besedah režiserke film z letnico 2019 govori o nezmožnosti biti, obstajati kot avtonomno, svobodno bitje. Drugo vprašanje, ki se ga loteva, pa je vprašanje, kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo. V glavnih vlogah so zaigrali Marko Mandić, Loup Abramovici in Nataša Matjašec Rošker.

Platforma za ogled filmov

V Art mrežo Slovenije je združenih 21 kinematografov, ki ponujajo ogled izbranih filmov vsem, ki že skoraj eno leto ne morejo v kino. Program si lahko ogledate na njihovi spletni platformi, filmom bodo dodali še zanimive pogovore z ustvarjalci, tako da bo doživetje še popolnejše. Cena vstopnice je 6,5 evra.

GLASBA

35. slovenski glasbeni dnevi 

Slovenski glasbeni dnevi, ki jih prireja Festival Ljubljana in se jih je prijel naziv praznik slovenske glasbe, že 35 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora. Med 14. do 22. aprilom bodo med drugim pripravili Operni poklon Mariboru ob 100. obletnici opere v štajerski prestolnici; mednarodni muzikološki simpozij bo posvečen opereti med obema vojnama; koncert samospevov bo hommage Beethovnu in Wolfu; na Noči slovenskih skladateljev boste lahko slišali krstne izvedbe novih solističnih del slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Koncertne prireditve bodo večinoma v Viteški dvorani, če bodo ukrepi to dovoljevali, druge na spletu.

RAZSTAVE

70 let Tehniškega muzeja Slovenije

Minilo je 70 let od ustanovitve muzeja, ki zbira, hrani, raziskuje in varuje našo premično tehniško dediščino. Jubilej bodo zaznamovali z več dogodki in razstavo, na kateri predstavljajo muzejske zbirke z zgodbami zanimivih predmetov. Razstava opozarja na bogato slovensko tehniško tradicijo in z njo povezano dediščino ter ponuja vpogled v sodobno vlogo muzeja, ki je kot povezovalec preteklosti in sedanjosti živahno mesto srečevanj in zanimivih doživetij. Ogledate si jo lahko do konca leta v muzejskem kompleksu v Bistri.

Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju

V Slovenskem etnografskem muzeju bodo 20. aprila 2021 odprli razstavo o dr. Branislavi Sušnik, slovenski etnologinji, antropologinji in etnolingvistki, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v povsem drugačno kulturno okolje Paragvaja. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti muzeologije, znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo.  

Razstava La Doctora predstavi ključna dela Branislave Sušnik in odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripoveduje zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodnega paragvajskega gozda ter savane, ki jim je avtorica razstave namenila največ pozornosti. V štirih zaokroženih vsebinskih ambientih (Branislava Sušnik: od Medvod do Asuncióna; Staroselske kulture Chaca; Staroselske kulture vzhodnega Paragvaja; Paragvaj) bodo predstavljeni studijski posnetki muzejskih predmetov, ki jih je Branislava Sušnik zbrala na svojih terenskih odpravah in so del zbirk Etnografskega muzeja Andrés Barbero Asunción, njene avtorske terenske fotografije, obsežno dokumentarno in fotografsko gradivo in njene knjižne izdaje. Na ogled do konca leta.

Biti ženska v času korone

je naslov spletne razstave, ki si jo do konca leta lahko ogledate v Muzeju novejše zgodovine Celje. Prikazuje, kako je obdobje epidemije in karantene zaznamovalo ženske, kako so se spremenili njihova vloga, identiteta in občutenje sebe, saj je čas epidemije ženske zaznamoval drugače kot moške. Za razstavo so zbirali predmete, fotografije, zapise, za katere so ženske presodile, da najbolj odražajo duh časa in njih osebno. »Razstava je prvo dejanje večjega projekta Ženske stopinjiCE, v sklopu katerega bodo raziskovali različne vsebine, povezane z ženskami v Celju v 20. in 21. stoletju. Načrtujemo različne dogodke, sprehode po mestu in tematska vodenja po razstavi,« je pojasnila kustosinja Urška Repar.

Učenje in pozabljanje Jožeta Baršija

To je prva večja samostojna predstavitev arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija po letu 2013. Prinaša vpogled v ustvarjalčevo najnovejšo umetniško produkcijo, navezuje pa se tudi na njegovo prejšnje umetniško ustvarjanje, ki je pomembno pripomoglo k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990. Razstava v Mestni galeriji Ljubljana je zasnovana kot pot skozi miselni proces učenja, ki ga ustvarjalec doživlja ob branju ali pisanju, v stikih z ljudmi, ob opazovanju narave in družbenih sprememb. V okviru različnih tem se osredotoča zlasti na učenje, ki poteka na nezavedni ravni, v okviru vsakodnevnih človeških medsebojnih odnosov in s posameznikovo neposredno čutno zaznavo,« je povedala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik.

Tristo let Škofjeloškega pasijona

Slovenski etnografski muzej z manjšo razstavo zaznamuje tristoletnico spokorniške procesije, ki prikazuje Kristusovo trpljenje in motive iz Stare in Nove zaveze. Hkrati je to delo številnih presežkov. Besedilo pasijona je v verzih v škofjeloškem narečnem jeziku na osnovi predhodnih uprizoritev in predlog zapisal pater Romuald Marušič. Rokopisni kodeks z letnico 1721 velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Škofjeloški pasijon je kot prvi element iz Slovenije vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Uprizoritev, ki so jo nameravali izpeljati na ulicah in trgih srednjeveškega jedra Škofje Loke, je zaradi epidemije prestavljena na prihodnje leto, tako je v velikonočnem času jubilejna le razstava, ki je odprta do 18. aprila 2021.

Neva Brun