Št. 4, april 2021

  • Naj oživijo spomini

    apr. '21

    »Ej, prišla je spet pomlad! / Kaj cvete trobentic v bregu! / Hodim, hodim preko trat / kakor po rumenem snegu.« Kajetan Kovič

    Vedno pride. Tako priljubljena in težko pričakovana pomlad. Čeprav nam že leto dni kroji življenje epidemija, gre narava naprej svojo pot. Pred nami so velikonočni prazniki, največji krščanski praznik, ki slavi zmago življenja nad smrtjo. Sporoča nam, da je vredno živeti, da se je treba za življenje potruditi, ga spoštovati in ljubiti. Prinaša nam veselje in upanje.

Kazalo

Dvig najnižje, zagotovljene in invalidske pokojnine V Državnem zboru je bilo s sprejetimi amandmaji preprečeno rušenje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je pa bila sprejeta rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine. Po novem bo višja najnižja, zagotovljena in invalidska pokojnina. Skrajšuje pa se tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške iz šest na štiri leta.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Izzivi, možnosti in priložnosti starajoče se družbe Evropska komisija je konec januarja objavila Zeleno knjigo o staranju, ki govori o izzivih, možnostih in priložnostih, ki jih prinaša daljša doba preživetja in staranje prebivalstva ter vpliv teh dejavnikov na gospodarstvo, finančni položaj, socialne sisteme in socialno povezanost.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Dobro poslovanje pokojninske blagajne kljub epidemiji Od leta 2015 do 2019 so se obveznosti državnega proračuna do pokojninske blagajne zmanjševale, lani pa so se zaradi epidemije covid-19 spet povečale. Kljub temu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posloval likvidno in izpolnjeval vse zakonske obveznosti do zavarovancev in prejemnikov pokojnin.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Med modrimi baretkami v Egiptu Slovenski vojaki že vrsto let sodelujejo v različnih mirovnih misijah po svetu. Prej v okviru Jugoslovanske ljudske armade (JLA), po osamosvojitvi pa v okviru Slovenske vojske. Prva mirovna misija Organizacije združenih narodov, v kateri so sodelovali tudi Slovenci, je bila na Sinaju med leti 1956 in 1967. Svoje spomine na tisti čas nam je obudil Dani Zagoričnik.

Ko si starejši, delaš obračune s samim seboj Darinka Kozinc je ženska mnogih talentov. Na Goriškem jo marsikdo pozna kot nekdanjo ravnateljico Srednje lesarske šole v Novi Gorici, bila je tudi novogoriška podžupanja in mestna svetnica, predsedovala je Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, njen pisateljski opus pa se je doslej raztegnil že na trideset izdanih samostojnih del, k čemu je treba dodati še nekaj prevodov in sodelovanje pri nekaterih monografijah.

Posvojimo dedka ali babico Lahko bi rekli, da je naša sogovornica, upokojena magistra javne uprave, Pavla Mlinarič iz Maribora, človek, ki že vsaj zadnjih trideset let živi pred časom. Kar naprej namreč tuhta in razmišlja, kaj storiti, da bi bilo tudi za najrevnejše, zelo osamljene in najranljivejše življenje lepše in bolj prijazno. Sprva ob njenih predlogih ljudje odkimavajo in pravijo, da to ni mogoče. Čez nekaj časa pa vendarle njene zamisli sprejmejo in le-te zaživijo.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Prikupna vasica pod previsnimi stenami Krna Slikovito gručasto naselje, ki je šest kilometrov oddaljeno od občinskega središča Kobarida, leži 550 metrov nad morjem, na plodni terasi v amfiteatrsko oblikovanem svetu pod previsnimi stenami Krna. Vas z vzhoda proti zahodu obdajajo visoki hribi: Planica (1376 m), Kožljak (1587 m), Krn (2244 m), Srednji vrh (2134 m), Krnčica (2142 m), Lopatnik (2012 m), Oblo brdo (1957 m), Vršič (1897 m), Morizna s Krasjim vrhom (1773 m), Velikim vrhom (1764 m) in Pirhovcem (1660 m). Na zahod se terasasta dolina odpira proti kobariškemu Stolu (1673 m) okraj reke Soče, na jugu pa sta nižja Ozben (795 m) in Ladrski vrh (650 m).

Služba v Gradisu je bila najboljša referenca Zgodovina podjetja Gradis je tudi zgodovina razvoja gradbeništva v Sloveniji. Nastalo je iz nacionaliziranih zasebnih gradbenih podjetij in tistih, ki so jih zapustili okupatorji, vse pa je po osvoboditvi v upravljanje prevzela Direkcija državnih gradbenih podjetij in jih z uredbo vlade 4. oktobra 1945 združila v gradbeno industrijsko podjetje Gradis.

Skodelica življenja »V tej hiši sta živela moja babica in dedek. Po šoli sem prišla k njima na kosilo, 'nahranila' pa sta tudi mojo dušo, saj so bili pogovori še zlasti z babico nepozabni. Predala mi je razumevanje življenja v preteklih časih in marsičesa, kar je povezano z žensko – od odnosov, ljubezni pa vse do staranja. Ni mi predavala, ampak sem skozi sproščene pogovore in še zlasti skozi njene pripovedi različnih zgodb doumela, kaj mi sporoča, kaj je pomembno ... Vse to se me je zelo dotaknilo.«

Življenje je posvetila kmetovanju in petju Slava Horvat iz Bogojine je v svojem 90-letnem življenju marsikaj doživela. Bili so vzponi in padci, a kot pravi so jo vera, upanje in pesem vedno držali pokonci.

Potrebujemo z leti več ali manj hrane? Splošno prepričanje je, da v starejšem kronološkem obdobju življenja ljudje potrebujejo manj jedi. Količinsko to morda velja, vsebinsko pa nikakor. Kdor ne dela nič, kar je bržkone redkost, porabi manj določenih jedi, kot tisti starejši, ki je fizično in psihično aktiven. Pa naj gre za takega, ki "brklja" okrog hiše ali na vrtu in njivi, ali tistega, ki vsak dan telovadi, hodi v hribe, ali piše spomine in podobno.

KRATKE ZDRAVSTVENE

Krčne žile so znak venskega popuščanja Krčne žile mnoge motijo zaradi videza, a bolj bi nas morale skrbeti zaradi zdravja, saj so lahko eden od znakov kroničnega venskega popuščanja. Razširjene vene je pametno odstraniti - to so znali že Rimljani. Operativni metodi so se v zadnjem stoletju pridružile še druge, zlasti dobrodošla sta laser, ki ga dermatovenerologi flebologi, angiologi in žilni kirurgi uporabljajo že skoraj 20 let, in radiofrekvenca, ki je učinkovita in varna, a nekoliko dražja.

 Pohodniški kotiček

Težave s suhimi očmi pogosto podcenjene Suhe oči so čedalje pogostejša motnja in so odraz staranja prebivalstva, današnjega načina življenja in v nekaterih primerih posledica raznih bolezni. Po 40. letu starosti ima več kot 25 odstotkov ljudi vsaj občasno suhe oči.

Kako se znebiti glivic 

Gibljivost in sprostitev ramen V ramenih se navadno najprej pojavijo neprijetnosti, kot posledica tega, kar v domačem pogovornem jeziku razumemo pod: »Vse nosi na ramenih« ali »Preveč si je naložil na pleča«. Z današnjimi vajami, ki so primerne za vse starosti, profile dela in predvsem za hitre hodce, tekače in »naporne« rekreativce, lahko uspešno skrbite za trajno dobro delovanje ramen.

Poper ne preprečuje okužbe Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije ugotavljajo, da se med ljudmi širijo napačne in škodljive informacije o virusu covid-19 in bolezni, ki jo povzroča. Zato so na spletu objavili vrsto svaril pred napačnimi informacijami.

Spomladansko čiščenje April je prišel. Dnevi postajajo daljši kot so noči, sonca je vse več in njegovi žarki postajajo močnejši, v naravi so vzklili zvončki, trobentice … pomlad je tu. Pomlad nas vedno napolni z novo, svežo energijo, občutek imamo, da zmoremo več, da imamo več časa, tudi na račun daljšega dneva, in posledično tudi več idej, kako bi preživeli svoj vsakdan.

Raznovrstne korenovke Ko korenovke jeseni shranimo v klet, veseli smemo upati, da nam bodo obstale lepe in polne hranil vso zimo in večji del pomladi. Korenje, koleraba, zelena, daikon, repa, pastinak in rdeča pesa – spoznajmo jih bolje.

Prošček, visoko pod bohinjskimi gorami Vabimo v Kneške Ravne, kjer se tik pred vasjo prav ob cesti zliva eno najlepših slapišč v Sloveniji, imenovano Prošček. Do tu je iz Kneže malo manj kot tri ure lepe hoje. Verjetno ni nikjer drugje tako izredna naravna znamenitost tako lahko dostopna. Je tik pod mejo Triglavskega narodnega parka.

Učilna okusov - Prostor za učenje in povezovanje  Za naš obstoj je gotovo pomembno, kakšno hrano bodo jedli naši otroci, vnuki in pravnuki. Bo le-ta prazna, obdelana s kemikalijamiali pa bo rasla na zdravi zemlji in bo zato polna vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi za naše zdravje? Dejstvo je, da bi bil lahko rodovitna zemlja naša najboljša naložba v prihodnost. Zato je pomembno izobraževanje ljudi, ki delajo v kmetijstvu, predelavi hrane, v gostinstvu in turizmu.

Po kosilo kar na travnik Odkar ostajamo več časa doma se mnogi veliko bolj zanimajo za gojenje zelenjave ali nabiranje užitnih rastlin v naravi. Doma pridelana in še posebno v naravi nabrana hrana je običajno okusnejša in bolj kvalitetna, saj vsebuje več vitaminov, mineralov in drugih za telo koristnih snovi. Za povrh pa pri nabiranju poskrbimo še za gibanje na prostem.

LJUBKO ROŽNATO

Vlakec

Pomagajte mu iskati modrost Zadnje leto, ko smo se vsi skupaj soočali z omejitvami, ki jih je prinesla pandemija, se je marsikaj, kar so otroci imeli za samoumevno, izkazalo za privilegij. Druženje je postalo razkošje, sprehod po najbližji naravi zdravilo za počutje, odhod v vrtec težko pričakovan dogodek, učenje v šolski klopi olajšanje po pouku od doma. Pomagajmo vnukom utrditi pozitivna spoznanja, ki so jih obrodile neprijetne izkušnje. Modrost raste tudi iz neprijetnih izkušenj, ki smo jih ozavestili.

Unikati izpod spretnih rok

Spomladanske tunike K pomladnemu vzdušju pritiče tudi kakšen nov, svež kos oblačila v vaši omari. Ker čas, v katerem smo se znašli, ni naklonjen zapravljanju, bomo vse, kar je v omari, skrbno pregledali in preverili ali nam velikost in model še ustrezata. Pomembno je tudi preveriti, kašne barve so letos aktualne.

Zasaditve v barvi sonca Barvni inštitut Pantone je za letošnji modni trend izbral rumeno barvo, ki bo zagotovo opazna na številnih področjih. Pridružujejo se ji še drugi odtenki iz narave. Zemeljski odtenki, barve listja, morja, kremno bela in siva kar kličejo po kombiniranju z rumeno cvetočimi cvetlicami.V rumeni barvi lahko posadite cvetlične lonce, viseče košare in cvetlične gredice.

Po sledeh Atile po kapelskih gričih Atilova pot skozi Radgonsko – Kapelske gorice je prijetna in nezahtevna pohodniška pot, ob kateri boste izvedeli, kako je zloglasnega hunskega vojščaka Atilo pot zanesla v te kraje. To je pokrajina odlične kulinarike, prijaznih domačinov in številnih zanimivosti.

Najboljše sorte ameriških borovnic  Za vse, ki obožujete ameriške borovnice vam priporočam, da jih brez zadržkov umestite v vaš vrt. Izbirajte sorte tako, da bodo rodile postopoma od polovice junija do septembra. V izboru sort ameriških borovnic najdemo sorte, ki imajo celo 2 rodova letno in poleg klasičnih modrih plodov še sorte z rožnatimi plodovi. Za borovnice pripravite kislo zemljo na sončnem rastišču.

Žabja svatba v Vrbini Pomlad se kaže na vsakem koraku. Tudi v mlakah, obraščenih z vodnim rastlinjem in drugo vegetacijo, ki ga je rjavo pobarvala zima, se počasi prebuja življenje. Najprej tu in tam kakšen skok žabice z obale v hladno vodo, čez nekaj dni pa se že pojavi mrest, žabja jajca, ki ga vidimo kot plavajoči in na vodno rastlino pripet kupček pene in v vsakem mehurčku drobno pikico, iz katere se bo izlegla mlada žabica. Ta bo v začetku majhen temen pupek z repkom, podoben ribici, ki se bo počasi prelevil v pravo žabico. Najprej svoja jajčeca odložijo rjave žabe, kmalu za njimi pa zelene žabe.

Slovenija je kot orglice »Ko se je rojevala samostojna slovenska država, se mi je utrnila primerjava: Slovenija - orglice. Oboje je majhno, sposobno, a tudi zapostavljeno. Zbral sem sodelavce in rodil se je mednarodni festivali z naslovom "(ah), TE ORGLICE«. Odziv je bil dober in spomnim se, da so na prvem srečanju štirje orgličarji povedali, da so se igranja naučili na paši. Večinoma so igrali ljudske viže, nekateri pa so segli tudi na druga področja,« pove za uvod.

Potem bi lažje razumela mamo

Kultura kratke

Čas za sajenje medovitih dreves Zgodaj spomladi (in pozno jeseni), ko tla niso zmrznjena in so rastline v mirovanju sadimo medovite rastline, da čebelam in opraševalcem zagotovimo kar največ primernih virov hrane.

Ko je čas za menjavo oken Če pri oknih vleče, je v prostoru pozimi prehladno, poleti prevroče, in se jezimo vsakokrat, ko odpiramo in zapiramo okno ali dvigujemo roleto, je verjetno čas za menjavo oken. A za tak poseg se ne odločimo zlahka. Vzrokov je več: skrbi nas visoka cena, bojimo pa se sitnosti ob menjavi, poškodb na zidovih in umazanije. Težko se je odločiti med mnogimi ponudniki, da bi dobili kakovostna okna in zadovoljivo izvedbo.

Življenje z glasbo v srcu Zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor in dobitnica Glazerjeve nagrade dr. Manica Špendal je prejemnica letošnjega najvišjega strokovnega priznanja muzikologov, Mantuanijeve nagrade, ki jo Slovensko muzikološko društvo podeljuje za življenjsko delo na področju muzikologije. »Nagrada je priznanje mestu in njegovi glasbeni kulturi,« pojasni skromno.Vendar pa je njena življenjska pot izjemno pestra, zato jo predstavljamo.

Učinkovita pomoč prezimljenim lončnicam V času, ko nam prenizke temperature preprečujejo resno delo na vrtu, poskrbimo za lončnice, ki smo jih prezimovali. Najprej jih natančno preglejmo. Od listov, preko stebel do koreninskega sistema. Pogosto opazimo škodljivce kot so kaparji. Pokažejo se tudi zametki uši, če smo imeli pretopel prostor in kot posledica še sajavost.

Pravila, ki lahko celo zmedejo Z letošnjim januarjem je bilo uzakonjeno določilo, ki na avtocesti Šentilj – Koper med 6. in 18. uro prepoveduje tovornjakom medsebojna prehitevanja. Obstaja možnost, da bo v kratkem stopilo v veljavo novo prometno določilo, ki bo dalo možnost zavijanja v križišču v desno tudi, ko na semaforju gori rdeča luč. Pobliže poglejmo

V galeriji hranijo skoraj 400 del Toneta Kralja Galerija Božidar Jakac je bila ustanovljena leta 1974 v nekdanjem cistercijanskem samostanu, ki je arhitekturni spomenik državnega pomena. Tu danes domuje muzej, ki privablja obiskovalce s kar desetimi stalnimi postavitvami: slovenskih umetnikov 20. stoletja (Tone in France Kralj, Božidar Jakac, Zoran Didek, France Gorše, Jože Gorjup, Bogdan Borčić in Janez Boljka), z izjemno Pletersko zbirko evropskih slikarjev iz bližnje Kartuzije Pleterje, Gorjupovo galerijo v OŠ Jožeta Gorjupa, ter z odmevnimi občasnimi razstavami v treh razstaviščih znotraj galerije in v dislocirani enoti Lamutovem likovnem salonu.

DRUŽENJE

Razstava, ki je ni bilo Društvo upokojencev Medvode ima zelo aktivno skupino za ročna dela. Že več kot štirideset let se 20 do 30 članic druži ob torkih popoldan in ustvarja. Začelo se je s pletenjem, kvačkanjem in vezenjem, zadnja leta pa smo posodobile program.

Preteklost je bolj negotova kot prihodnost Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo, niti, od kod prihajamo. Če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Cvetje pod steklom

 ZGODILO SE JE APRILA

PISMA BRALCEV

SVET IN MI

Prekinitev zavarovanja ni priporočljiva Na nas se je s pismom obrnila bralka (ime in naslov hranimo v uredništvu), ki meni, da banke in zavarovalnice z zavarovanji zavajajo upokojence. Sama je imela pri Novi ljubljanski banki sklenjeno NLB Vita življenjsko zavarovanje, a je po štirih letih in pol ugotovila, da gre za zavarovanje brez varčevalne komponente. Oziroma, da bo vplačala bistveno več, kot bo znašalo končno izplačilo. Zato se je odločila za prekinitev zavarovanja, vendar so ji v banki izplačali le eno tretjino dotlej vplačanih sredstev, kar se ji zdi, kot je zapisala »izkoriščanje upokojencev.«

Vsak človek prej ali slej postane oskrbovalec Kakih 200.000 neformalnih družinskih oskrbovalcev in nad 10.000 poklicnih po domovih za stare ljudi in pri oskrbi na domu vsak dan pomaga okrog 80.000 prebivalcem Slovenije, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. Prijazna oskrba je njihova zasluga. Evropski podatki govorijo, da ima povprečno na deset let vsakdo nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo v onemoglosti. Kakšna bo oskrba v prihodnje, je odvisno od odgovora na vprašanji: Kakšen sem jaz v vlogi oskrbovalca? in Kakšen odnos imam do oskrbovalcev onemoglih ljudi?

Bogovi v belem in angeli v modrem

Kaj berete? Sogovornike smo povprašali ali berejo le klasične knjige ali pa so se že spoprijateljili z bralniki.

Zastava naj svobodno plapola Med več tisoč zbranimi posnetki namestitev zastav in zastavic držav in zvez sveta, žal negativno izstopajo uporabljane v Sloveniji ali tiste, ki predstavljajo našo državo na raznoraznih srečanjih. Pa smo že krepko polnoletni.

Čas za premislek

NOVICE OD VSEPOVSOD

S spletom naproti letom

 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media