SVET IN MI

apr. '21

Šola za starejše

Pandemija je razkrila, da bi se pri nas morali starejši končno začeti učiti. Še malo, pa bodo po cestah vozili avtomobili brez voznikov, kupovati ali plačevati pa bo mogoče samo še po spletu ali s telefonom v roki. Pravkar se evropske banke dogovarjajo, da bodo uvedle spletni evro, kakšne bodo spremembe, ko bo to postalo uveljavljeno plačilno sredstvo, se še nihče ne zaveda.

Čas se vse hitreje spreminja. Splet vse bolj spodriva papir. Tudi besednjak se je spremenil. Poslušalce po radiu pozivajo, naj napišejo elektronsko pismo z vprašanjem, spletni naslov oddrdrajo tako hitro, da ga marsikateri sploh ne razumejo, kaj šele da bi poslali vprašanje po spletu. Mnogi ljudje ne vedo, za kaj gre, ko jih napovedovalec povabi, naj oddajo ponovno poslušajo v radijskih podkastih. Še huje je pri plačevanju položnic. Pred bankami in pošto se sredi meseca vijejo dolge vrste čakajočih z maskami, da bi plačali položnice, tisti pa, ki živijo v manjših krajih, kjer so postale banke in pošte redke kot kurji zobje, pa ne razumejo, kaj se jim je zgodilo in zakaj.

Kar zadeva znanje starejših, smo v primerjavi z drugimi za desetletja zaostali. Recept, kako iz zagate, so si izmislili starejši v New Yorku, ko so leta 2004 ustanovili prostovoljno in neprofitno družbo OATS (Older Adults Technology Services – tehnološki servis za starejše odrasle), namenjeno starejšim za učenje in uporabo novih tehnologij, da bi lažje živeli v digitalni dobi. Začeli so izvajati desettedenske tečaje in že ti so spodbudili k ustanavljanju novih podobnih družb v New Yorku in drugje, tako da so v desetih letih opravili več kot 10.000 razrednih sestankov na več kot 70 različnih partnerskih mestih, zgradili so več kot 30 računalniških delavnic za neprofitne partnerje. O nekaterih smo pisali tudi v Vzajemnosti, kot je Senior Planet Center, ki deluje z motom Staranje s slogom, članstvo je že v prvem letu preseglo število 15.000. OATS je postal primer, kako se lahko starejši sami organizirajo in pametno uporabijo znanja. Vse prostovoljno in s podporo zasebnih vlagateljev. Zgled, o katerem bi lahko razmislili tudi pri nas.

Povzeto po Seniorplanet.org

Japonka na olimpijadi

Najstarejša oseba na svetu, 118 let stara Kane Tanaka, bo maja nosila plamenico z olimpijskim ognjem na otvoritvi olimpijskih iger v Tokiu. Za to priložnost ji je družina za rojstni dan podarila nov par športnih copat.

Kane Tanaka, ki se je rodila leta 1903, je že dvakrat preživela raka in tudi dve pandemiji, najraje pa pije gazirane pijače. Olimpijsko plamenico bo prevzela v mestu Šima v domači prefekturi Fukuoka. Na večini njene stometrske poti jo bo na invalidskem vozičku potiskala njena družina, a superstoletnica je odločena, da bo tik pred predajo olimpijske plamenice naslednjemu tekaču zadnjih nekaj korakov naredila sama.

Povzeto po Sports CNN

  

Ukrepi v prid starejšim

V kitajski provinci Chongqing so februarja izdali ukrepe, s katerimi naj bi se kakovost življenja starejših opazno izboljšala. Tudi na Kitajskem je namreč prepad med digitalno izurjenimi in starejšimi vse večji. Tamkajšnja uprava je izdala odlok z 39 zapovedmi, ki zadevajo javni prevoz, zdravstvene ustanove, kino in gledališča, muzeje in koncertne hiše, prav tako pa prireditelje športnih dogodkov.

Novi predpisi naj bi znižali prag dostopnosti pri vseh, ki za svoje delovanje uporabljajo le digitalno tehnologijo. Prvi od novih ukrepov bankam zapoveduje, da jezikovno posodobijo aplikacije tako, da jih bodo razumeli tudi starejši. Jezik oziroma terminologija jim je zdaj popolnoma nerazumljiva. Poleg tega velja za banke tudi odlok, po katerem morajo od starejših obvezno sprejemati bankovce in drobiž. Mlajše generacije že dolgo plačujejo le s telefonom, starejši pa denar še vedno hranijo in ga prenašajo v denarnicah.

Bolnišnice bodo morale opremiti napotnice in izvide z digitalnimi zdravstvenimi oznakami, s katerimi so napotili bolne do zdravnika. Mestni prevozniki ne bodo več smeli zahtevati samo digitalnih vozovnic v telefonih, ampak se bodo morali vrniti za deset let nazaj, postaviti zastekljene blagajne, kjer bodo starejši lahko kupovali vozovnice.

Povzeto po Xinhua - Chongqing

Lada Zei


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media