Vitamin D telo ščiti pred okužbami

Dobro počutje | okt. '21

Že desetletja je znano, da je vitamin D učinkovina z močnim vplivom na imunski sistem. Pomemben je za normalno delovanje človeškega telesa, njegovo pomanjkanje pa ima lahko številne negativne posledice. Zdaj je pravi čas za njegovo nadomeščanje. 

Vitamin D aktivira zlasti vrojeni imunski sistem, z aktivacijo prepisa genov za beljakovine za normalno delovanje makrofagov in celic ubijalk. Ima pa tudi velik vpliv na pridobljeni ali humoralni imunski sistem, katerega osrednje celice so B-limfociti, s tvorbo protiteles, na razvoj katerih vpliva tudi cepljenje. Zdaj so v grški študiji dokazali, da imajo posamezniki, ki so cepljeni zoper covid-19 in imajo dobre ravni serumskega vitamina D, višje ravni zaščitnih protiteles, kar je bilo pred leti že dokazano ob cepljenju zoper gripo. Iz različnih študij je že vrsto let znano, da normalni nivoji vitamina D zmanjšajo pojavnost okužb in omogočajo blažji potek virusnih respiratornih okužb in tudi drugih okužb.

Številne študije iz obdobja pandemije covida-19 so pokazale, da večinoma hudo obolevajo le posamezniki s pomanjkanjem (pod 50 nmol/l) ali hudim pomanjkanjem (pod 30 nmol/l) vitamina D. V praksi to pomeni, da vitamin D igra pomembno vlogo preventive hudega poteka že pred okužbo ali tik po začetku simptomov. Ko virus vdre v telo, mora biti vrojeni imunski sistem že pripravljen na odstranitev, sicer je njegova razmnoževalna faza obsežnejša. V kasnejših fazah okužbe (na primer deset dni od začetka simptomov, ko bolnik potrebuje hospitalizacijo) so nivoji vitamina D pomembni za ublažitev citokinskega viharja, ki je lahko življenjsko usoden, vendar tedaj vitamin D nima več takšne pomembne vloge kot pred okužbo ali takoj po začetku simptomov.

Kje lahko dobimo vitamin D?

Največ vitamina D lahko pridobimo s soncem z UVB-žarki na naši geografski širini od sredine aprila do sredine septembra od 11. do 16. ure. Dovolj je že do 15 minut dnevno, v nasprotnem primeru zvišamo tveganje za nastanek kožnega raka. Od sredine septembra s sončnimi UVB-žarki naravnega vitamina D v koži ne moremo več tvoriti, encimski mehanizmi razgradnje, ki poleti skrbijo, da se količina vitamina D ne poveča preveč, pa so jeseni še zelo aktivni in ga pospešeno razgrajujejo. Zato je še pravi čas, da z nizkim dnevnim vnosom vitamina D ohranimo poletne nivoje vitamina D, saj je mesec ali dva kasneje serumski nivo z nizkimi odmerki težko zvišati.

V slovenski prehrani, ki ne temelji na morski hrani, je vitamina D malo. Rumenjak vsebuje približno 20 do 30 enot, zelo malo ga je v mleku. So pa študije pokazale, da imajo jajca kokoši, ki so rejene na prostem, in mleko krav, ki se pasejo na soncu, do trikrat več vitamina D od tistih živali, ki so rejene hlevsko. Nekaj vitamina D v obliki D2 je v gobah. Največ vitamina D je v divjem lososu (v 100 gramih ga je 400 enot), če pa je losos umetno vzrejen, ga je do štirikrat manj. Prizadevamo si, da bi po vzoru skandinavskih držav dobili državno strategijo umetnega bogatenja hrane z vitaminom D (mlečnih ali pekovskih izdelkov).

Konec leta 2020 smo štirje avtorji (prof. dr. Marija Pfeifer, prof. dr. Igor Pravst, prof. dr. Alojz Ihan in jaz) napisali priporočila za nadomeščanje vitamina D pri posameznikih s tveganjem za pomanjkanje tega vitamina, in sicer v odmerku od 800 do 2000 enot na dan za odrasle. V primeru simptomov okužbe pa 14.000 enot na dan prve štiri dni po začetku simptomov, nato enako kot predhodno. Letos so bila izdana tudi irska priporočila, ki svetujejo od 800 do 1000 enot vitamina D na dan za vse prebivalstvo. Španska priporočila pa svetujejo od 1000 do največ 4000 enot dnevno. Na recept lahko zdravnik predpiše vitamin D osebam s prepoznanim visokim tveganjem za pomanjkanje, vključno s starostniki in tistimi, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu.

Neželeni učinki jemanja v priporočenih odmerkih so neznatni. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim, ki imajo višje nivoje serumskega kalcija (nad 200 do 375 nmol/l), ob granulomatozah (kot je sarkoidoza), limfoproliferativnih boleznih in boleznih ledvic ter ledvičnih kamnih, kjer pa ob nizkem dnevnem odmerku posebnosti ni pričakovati.

Druge naloge vitamina D 

Vitamin D pa nima samo ugodnega učinka na imunski sistem. Vse telesne celice imajo receptor za vitamin D (VDR), prek katerih deluje na celična jedra s prepisovanjem genov za različne telesne funkcije. Najbolj znan je učinek na metabolizem kalcija in fosforja ter na mineralizacijo kosti. Pomembni so učinki na mišični sistem, kjer preprečuje katabolizem in je še kako pomemben pri preprečevanju sarkopenije (razgradnje mišičnine) zlasti pri starejših. Pomemben je vpliv tako na ženske kot moške spolne hormone, pri moških značilno zvišuje nivo testosterona. Ugodno vpliva na psihično stanje in zmanjša tveganje za anksioznost in depresijo. Zanimive so študije, kjer zmanjša tveganje za rakave bolezni in avtoimunske bolezni.

Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog, fotografija: M. Č.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media