Št. 10, oktober 2021

  • Beseda, ki pomirja

    okt. '21

    »Kar so pri čebelah piki, to so pri ljudeh jeziki.« Ljudski pregovor

    Tudi besede bolijo, lahko zarežejo kot britev in pustijo večje brazgotine kot udarci, sploh če prehitro zletijo iz ust. Največkrat je škodo težko popraviti, potem ljudje gojijo zamere, v to potegnejo še svoje bližnje in slabi odnosi gredo iz roda v rod. Nastane škoda, ki se je ne da popraviti. Ko se to zgodi v ožji družini, je še posebej žalostno. Če gre za spor med starši in otroki, so za marsikaj prikrajšani tudi vnuki in njihovi dedki in babice. Morda se jim uspe čez čas zbližati, vendar zamujenega obdobja odraščanja se ne da več nadomestiti.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralko je pred leti zbolela in stanovalec v sosednjem stanovanju se je ponudil, da bo šel zanjo v lekarno in trgovino. V ta namen mu je dala svojo zdravstveno izkaznico in bančno kartico. Po več dnevnem čakanju je od lastnika stanovanja izvedela, da ne plačuje najemnine in da je dolžan vsem naokoli. Kasneje se je izkazalo, da je bralkino bančno kartico izkoristil tako, da je dvignil ves denar, ki ga je imela na računu. Na sodišču je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, bralka pa je zoper njega vložila tožbo za vračilo denarja. Vendar pa ta oseba dejansko nima pravega naslova, pač pa je kot brezdomec prijavljen na naslovu centra za socialno delo, kjer pa mu vabila sodišča ne morejo vročiti.Bralko zanima, ali sodišče lahko izda sodbo na podlagi izostankatožene osebe in kako sploh poteka tak postopek.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Pokojninski sistem dobro deluje, a bodo potrebne določene prilagoditve Letos je 13. in 14. septembra potekala že 4. Konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pa se je za razliko od prejšnjega leta odvijala »v živo« v hotelu Slovenija v Portorožu. Vreme na slovenski obali je bilo v teh dneh še precej poletno, obarvano s pozitivno energijo. V takem duhu pa je potekala tudi sama konferenca, saj so predavatelji postregli s predstavitvami in podatki, ki kažejo, da je Slovenija javnofinančno stabilna, gospodarstvo in trg dela pa v dobri kondiciji. Oboje pa je temeljni predpogoj za stabilnost in dobro poslovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Potrebujemo sistem e-oskrbe Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglarja Kralja naslovila poziv za čimprejšnjo ureditev financiranja storitve e-oskrbe. Na ta način bi pripomogli h temu, da bodo ljudje kakovostno in varno bivali doma.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Vloge za dodatek za pomoč in postrežbo so pogosto nepopolne O dodatku za pomoč in postrežbo, ki je samostojna pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal na septembrski seji z namenom, da prispeva k učinkovitejšemu uresničevanju te pravice, saj je bilo delo izvedenskih organov zavoda zaradi sprejetih ukrepov v zvezi z epidemijo covida-19 oteženo.

AD ZDUS

Pri 96 letih še vedno veze in plete Okoli Trebelnega je zelo gričevnat svet. Čužnja vas leži na dobrih 400 metrih nadmorske višine in ko je mlada Amalija Pečjak po vojni prišla iz dobrniškega konca delat na njihov krajevni urad, ji ti kraji niso bili všeč. Toda usoda je hotela, da je tu ostala. Spoznala je Zoretovega Alojza in 1949 leta sta se poročila. Pustila je službo in ostala doma na kmetiji. Ob težkemu kmečkemu delu pa je vedno našla čas tudi za ročna dela, ki jo pomirjajo in sproščajo še danes.

Središče Spodnje Savinjske doline je prvič omenjeno leta 1182

Brežiške spalnice za Američane Na Marofu v Brežicah, danes strnjenem stanovanjskem naselju, delavci že od poletja podirajo bolj ali manj propadle ostanke nekdanje Tovarne pohištva Brežice. Na tem prostoru bodo zrasli novi stanovanjski bloki, s tem pa bo dokončno izbrisana sled za nekoč eno naših najboljših pohištvenih tovarn in brežiškim gospodarskim ponosom, ki je dokončno potonil s stečajem leta 2011.

V Čezsoči je večglasno ljudsko petje še živo V lepi vasi Čezsoča smo obiskali dve sestri - Pavlino, ki je v 83. letu starosti, in Ano, ki je jih je pravkar napolnila 89. Raziskovalci lokalnega narečja in zahtevnega ljudskega petja se obračajo na njiju, saj sta zakladnica ljudskega, še zlasti pa pevskega izročila. Nadaljuje ga Pavlinin sin Dario, ki že 39 let poje v pevskem zboru Golobar Bovec.

Z naravoslovno fotografijo spoznava lepši svet Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije je za naravoslovnega fotografa leta 2020 nedavno razglasilo Ajdovca Marjana Cigoja, ki je za nameček na izboru mednarodnega natečaja naravoslovne fotografije Magična narava osvojil še nagrado za naj naravoslovno fotografijo leta. Dodajmo še podatek, da je lastnik največje fotografske zbirke ptic v Sloveniji, v kateri je v tem že več kot 330 različnih vrst ptic iz vse Evrope, in da je bil tudi pionir digiskopije v naši državi.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Imunski sistem ne pozna bližnjic Naše telo nenehno napadajo vsiljivci (virusi, bakterije ...) in mora nanje takoj in sproti odgovarjati. Od dobre organizacije in sinergičnega delovanja obrambnega sistema je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec. Pa naj gre za prehlad, gripo ali raka. Pomembno je uživati raznovrstne, polnovredne in uravnotežene obroke hrane.

Živeti zdravo se obrestuje »Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« je začel upokojeni zdravnik prim. mag. Dušan Repovš, dr. med., specialist socialne medicine iz Ljubljane. Konec avgusta letos ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z medaljo za velike zasluge v javnem zdravstvu in preventivni medicini ter še posebej v zdravstveni vzgoji.

Kako in kdaj nosimo pas Pas je modni dodatek, ki ne služi samo temu, da bi laže obdržali na telesu krila ali hlače. Z njim poudarimo silhueto pri sicer ohlapnejših oblačilih, lahko ga uporabimo za popestritev enobarvnega oblačila, kot modni dodatek, ki se sklada z drugimi dodatki (čevlji, torbico, nakitom), ali z njim popravimo ali prikrijemo kakšno napako na postavi. Pomembno je, da z njim dosežemo čim bolj skladen videz.

Jedi s krompirjem Če tudi za vas velja, da »ni kosila brez krompirja« ali pa ste že siti praženega, vam ponujam ideje za popestritev jedilnika. In kupček krompirjevih nasvetov za povrh.

Za spreten in varen korak  O hoji se veliko govori in piše in prav je tako, saj je hoja naše naravno gibanje, ki ga je v zrelejših letih potrebno namensko vzdrževati. Bilo bi zelo dobro, da bito spoznaličim prej, predvsem pa vsi tisti, vseh starosti, ki več sedijo ali že imajo kakršnekoli gibalne omejitve. Ker med hojo naletimo tudi na različne ovire, so izbrane vaje namenjene ohranjanju gibalnih sposobnosti, ki nam bodo omenjene ovire pomagale lažje premagovati.

Dobro očiščeno črevesje pogoj za uspešno preiskavo Če ne prej, za kolonoskopijo zagotovo slišimo po 50 letu, ko domov prvič dobimo (in nato vsaki dve leti do 74. leta) vabilo k sodelovanju v programu Svit. Če je izvid vzorcev blata pozitiven, sladi napotitev na kolonoskopijo. S to preiskavo specialist ugotovi, kaj je vzrok krvavitve in po potrebi odstrani polipe, ki so predstopnja raka na debelem črevesu in danki. Za uspešno preiskavo so nujni dobro očiščeno črevesje, pravočasna ukinitev zdravil za redčenje krvi in sodelovanje bolnika.

Za pisano jesen

Zdravilni učinki ognjiča Ognjič že dolgo velja za eno izmed najbolj zdravilnih zelišč, kar jih poznamo. Pozitivne lastnosti ognjiča potrjujejo različne raziskave, zaradi svojih učinkovin pa je zelo priznan tudi v kozmetiki.

Boj s črnogledostjo Ljudje smo včasih prav zanimivi. Negujemo svoje črne misli v upanju, da če predvidevamo vse mogoče slabe scenarije, se potem lahko nanje pripravimo in jih lažje odpravimo. Pa žal ni tako.

Ali ste že slišali za dolgi covid? Virus, ki povzroča koronavirusno bolezen, vedno bolj kaže svojo pravo podobo. Strokovnjaki ugotavljajo, da se pri desetih odstotkih obolelih ne glede na težo akutne faze bolezni ta podaljšav t.i. "dolgi covid."

ZDRAVJE KRATKE 

Adijo, bolečine v hrbtu »Ko nas mučijo bolečine v hrbtenici (v vratu ali hrbtu), lahko sami naredimo veliko, da jih omilimo ali celo preprečimo,« pravi Sonia Valentina Tomazin, fiziatrinja, ki v Argentini slovi po svojem celostnem pristopu zdravljenja bolečin v hrbtenici. Pri založbi Vida je sedaj še v Sloveniji izdala knjigo z naslovom Adijo bolečine v hrbtu, ki nam bo v pomoč, kadar nas boli ali pa se želimo bolečinam izogniti.

Ali veste, kaj res jeste?

Vitamin D telo ščiti pred okužbami Že desetletja je znano, da je vitamin D učinkovina z močnim vplivom na imunski sistem. Pomemben je za normalno delovanje človeškega telesa, njegovo pomanjkanje pa lahko ima številne negativne posledice. Zdaj je pravi čas za njegovo nadomeščanje.

Ali tudi vas pestijo kronične bolečine? Kronične bolečine pestijo veliko večino starejšega prebivalstva, z njimi pa se vedno bolj soočajo tudi mlajše generacije. Bolezni kot so revma, artritis, fibriomalgija, osteoartritis nam otežujejo življenje, zaradi njih smo utrujeni, brez energije, posledično pa se zaradi neaktivnosti bolečine le še poslabšajo. Kronične bolečine močno vplivajo na kakovost življenja.

Uredimo poslednje vrtove Tisti, ki smo izgubili ljubljeno osebo, se še posebej skrbno ukvarjamo z urejanjem grobov. Dokazano je, da je cvetje balzam za dušo in srce, zato je mogoče na tak način tudi izražati žalost in ohranjati spomin na nam ljubo osebo.

Zagoriški fantje, mojstri ljudskega petja Pevci so se prvič zbrali v Zagorici leta 1948, da bi zapeli na ohceti. Zbral jih je Ivan Kralj, po domače Vintarjev, ki je bil vodja skupine vse do svoje smrti. Zbral je fante, ki so peli 'naprej' in 'počez', se pravi tenoriste, ter basiste, ki so peli tretji glas. Temu so rekli fantovsko petje in tako je ostalo v skupini do današnjih dni. Zagoriški fantje so od samega začetka peli, kot nekdaj fantje po vaseh, ubrano, sproščeno in predvsem domače, med njimi pa so bili vedno tudi pravi mojstri ljudskega petja.

Kultura kratke

Zlata sled Narodnega muzeja Slovenije Prvi in najstarejši muzej na Slovenskem, Narodni muzej Slovenije (NMS) praznuje letos 200-letnico. Obeležujejo jo z več pomembnimi dogodki, med drugim bodo izdali znanstveno monografijo o muzeju, pripravili razstavo na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli, osrednji dogodek pa je razstava Zlata sled, izjemna v svoji lepoti in načinu prikaza številnih umetniških del in dragocenih predmetov, narejenih iz zlata ali pozlačenih. Ogledate si jo lahko do 2. maja v naslednjem letu.

… v drugi roki zlati smeh ...

Gora, izbruhana iz morja Na Smrekovec se najbliže in tudi najudobnejše pride iz Ljubnega v Zgornji Savinjski dolini. Do Doma na Smrekovcu (1375 m), ki je te dni odprt ob vikendih, pelje 16 kilometrov dolga cesta, ki je na koncu makadamska. Od doma krenemo levo po poti v smeri vrha Smrekovca (1577 m), ki ga dosežemo v dobre pol ure.

Ko pride prvi hlad in se bliža kurilna sezona Kurilna sezona običajno traja kar pol leta, včasih se začne prej ali pa se še potegne v pomlad. Pri klasičnih, togih sistemih centralnega ogrevanja ne želimo zaganjati sistema ob vsakem hladnem večeru in si moramo pomagati drugače, da premostimo hladno obdobje. To velja tudi, kadar smo vezani na mestni ogrevalni sistem ali ogrevalni sistem večje stanovanjske stavbe. Pomagamo si z električnimi konvekcijskimi ogrevali, IR paneli, tudi z grelno funkcijo klime ali kamini.

Tetovaža pri 71 letih? Zakaj pa ne? Tetoviranje je stvar osebne odločitve, tudi če gre za skupni namen. A če je bilo to v nekem obdobju znak protesta, pripadnosti, mladostne zagnanosti, je danes postalo nekaj zelo običajnega saj se za tetovaže ne odločajo le mladi ljudje ...

Prebavne težave pri mačkah in psih Bruhanje in driska sta pogosti prebavni težavi, ki ju opažamo lastniki psov in mačk. Lahko gre za blago, kratkotrajno obliko, ali pa za hujšo težavo, pri kateri je žival tudi resno prizadeta. Vendar pa to nista samostojni bolezni, ampak samo bolezenski znak nečesa, kar se pri živali dogaja.

Kje dobi pajek vzorčke za mrežo? Ej, ti naši vnuki! Presenečajo nas vsak dan znova z domislicami, svojo otroško logiko in neposrednostjo, spravljajo nas v zadrego, ko ne znamo odgovoriti ali smo s svojim odgovorom neprepričljivi. Vedno znova ugotavljamo, da še kako velja tisti stari izrek, ki pravi, dapišče več od koklje ve...

Bojevnikova stara čelada za Tita Medobčinski muzej Kamnik bo decembra praznoval 60. obletnico delovanja. Muzej je univerzalni in v svojih zbirkah hrani raznorodno gradivo (arheološko, etnološko, zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko itd.). Pod njegovim okriljem deluje še Galerija Miha Maleš in Rojstna hiša Rudolfa Maistra. Jedro muzejskih zbirk predstavljajo predmeti, ki jih je leta 1964 od zasebnega zbiratelja Josipa Nikolaja Sadnikarja, odkupila občina Kamnik. Med njimi je nekaj izjemnih, zelo redkih, ali pa v sebi skrivajo nenavadne zgodbe.

Černobil, mrtvo mesto še živih atomov 'Umazani' nafta in fosilna goriva se poslavljajo, vse več se sliši, da je le jedrska energija najbolj čista in količinsko neomejena energija prihodnosti. Razvpito mesto jedrskih duhov, Černobil, na navdušenje nad jedrsko energijo še vedno meče svojo grozečo senco opustošenja. Tam se je leta 1986 zgodila največja jedrska nesreča doslej. Vtisi z območja, velikega nekaj manj kot je naša Gorenjska so še vedno pretresljivi.

Kocke s črkami Kocke, na katerih so črke abecede, veljajo za klasično igračo. Ste vedeli, da jih poznamo že več kot 300 let?

Oktobrski košek 

Ohranimo spomin in varujmo okolje

S psom lahko tudi plešete! Ples s psom (dog dancing) je ena izmed gibalnih aktivnosti, ki jih lahko izvajamo s psom vse do visoke starosti obeh. Pri tem se pes ne giblje v ritmu glasbe, ker bi želel plesati temveč za umetniški vtis skrbi vodnik, ki psa vodi tako, da skupaj ustvarita plesno predstavo. Nastop je lahko podoben baletu, drugič muzikalu ali pa atraktivni cirkuški predstavi.

Mandarine z domačega vrta Plodove mandarinovcev v Sloveniji obiramo v prvi polovici oktobra in v začetku novembra. V ta namen gojimo zgodnje sorte, ki nas na sončni legi in primerni oskrbi razveselijo z okusnimi plodovi. V kontinentalnem delu Slovenije jih vzgajamo kot posodovke.

Zgodba o naši rokodelki Ženi Evgenija Mikeln, ki jo vsi kličejo Ženi, je vedno nasmejana, dobrovoljna, polna mladostne energije in je vedno pripravljena reševati takšne in drugačne težave. Nikoli ji ne bi prisodili, da je letos dopolnila 82 let. A ravno zato ne preseneča, da je pri Društvu upokojencev Brestanica aktivna že polnih 23 let. Znanje in izkušnje iz mladostnih dni rada deli z drugimi rokodelkami.

Društvena dejavnost oktober

V starosti se ne bi smeli bati za svojo socialno varnost Verjetno ga ni med nami, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da bi morala biti skrb za starejše, ki sodijo med najbolj ranljive skupine prebivalstva, prednostna usmeritev naše družbe. Pa vendar se zadnjih deset in celo več let ne moremo pohvaliti, da to resno mislimo in tako tudi ukrepamo. To nam je na boleč način pokazala epidemija koronavorusne bolezni. O tem, katere ukrepe izvajajo in načrtujejo za izboljšanje življenjskih pogojev starejše generacije, smo se pogovarjali z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Cigler Kraljem.

PISMA BRALCEV

NOVICE OD VSEPOVSOD

Svet in mi

Dobra oskrba potrebuje sodelovanje, ne predsodkov  Delež starejših pri nas presega 20 odstotkov, leta 2050 pa naj bi bil večji od 30 odstotkov. Čeprav smo vse bolj stara družba, še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi vsem starejšim in bolnim omogočal enak dostop do različnih pomoči ne glede na njihov finančni položaj. Tudi rešitev, kako pomagati starejšim, obstaja že kar nekaj, vendar so nepovezane. V želji, da bi socialne inovacije za oskrbo starejših združili v enotno mrežo, je nastal mednarodni projekt SI4CARE, katerega nosilka je ljubljanska univerza. Odgovore Slovenije na izzive starajoče se družbe bodo v okviru projekta iskali na številnih posvetih po celi Sloveniji, prvi je bil v začetku septembra v Novem mestu.

V prometu moramo biti varni vsi udeleženci Z leti ljudje postajamo manj pozorni, težje prilagodljivi, manj okretni, pestijo nas kronične in druge bolezni. V prometu in svetu okoli nas pa se dogajajo hitre in silovite spremembe, ki se jim moramo prilagoditi, pa če smo v avtomobilu, na kolesu, v invalidskem vozičkih ali peš … Na prvem mestu je varnost vseh udeležencev v prometu.

Pričakovani poraz

Kako porazdeliti breme oskrbovanja? Oskrbovanje dolgotrajno bolnega ali starostno opešanega družinskega člana običajno pade na enega od sorodnikov – največkrat na ostarelega zakonca ali odraslo hči. Da v to zahtevno družinsko nalogo vključi tudi druge domače in zunanje ljudi, je enako potrebno, kakor da pri gospodinjskem delu sodelujejo žena, mož in otroci. Nekaterim je to uspelo – njihove izkušnje nam kažejo, koga je mogoče vključiti v pomoč pri oskrbovanju in kako to storiti.

Srajca srečnega človeka

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media