Kaj pa lahko storim jaz?

Prosti čas | april '22

Ko sem bila otrok, sem iz vseh pravljic spoznavala osnovno misel: da zlo sicer obstaja, da pa obstajajo tudi plemenitost, dobrota in pravičnost in da dobro na koncu vedno zmaga. Razumela sem, kadar je kakšna mis sveta izjavila, da si najbolj od vsega želi mir na svetu. »Mir, vse drugo bomo že!« Nikoli nisem razumela, zakaj se ji malo posmehujejo ...

No, miru na svetu ni, čeprav je človek baje že tako zelo napredoval in ve, da se vsi dogovori sklenejo za mizo, ne na bojišču.

Moja generacija v Evropi je imela srečo, vojne so se v našem času dogajale drugje. Nekako smo upali, da bi bilo mogoče med civiliziranimi vzpostaviti trajen mir, saj se je ubogi človek vendar že dovolj naužil gorja in groze vojn! Naivnost in občutek varnosti so potem odnesle grozote na Balkanu, tu, med našimi ljudmi. Neznosno težko se je bilo sprijazniti z vojno v Jugoslaviji, tisti strašni občutek, da so se še včeraj skupaj veselili na paradah mladosti, danes pa se gledajo preko puškinih cevi!