Št. 4, april 2022

  • Da bi bil mir

    april '22

    Samo en cvet, en češnjev cvet, / dehteč in bel / odlomi, moja draga! /Ne bom ga za klobuk pripel, / ne bom ga v gumbnico si del, / odlomi ga, odlomi, draga! // Jaz bom ljudem poslal ta cvet, / vsakomur, ki na križ pripet / trpi v pomladi tej …« Karel Destovnik Kajuh

    Prišla je pomlad in zacvetele so tudi že prve češnje. Vsako leto prinaša novo življenje, energijo in veselje. Toda letošnja pomlad je prežeta z žalostjo, saj se nedaleč od nas odvija nerazumljiva in brutalna vojna. Z ruskim napadom na Ukrajino se je zgodilo nekaj nepredstavljivega za večino prebivalcev stare celine.  Ruski predsednik Putin jo imenuje posebna vojaška operacija. Osvajalno vojno zagovarja z izmišljenimi razlogi, v resnici pa gre za željo po širitvi ruskega vpliva in meja. Očitno mu za trpljenje nedolžnih ljudi ni mar.

Kazalo

Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Zaradi staranja prebivalstva bo potrebna nova pokojninska reforma Slovenija bi morala spodbujati ljudi k daljšemu ostajanju v aktivnosti, spremeniti pa bi bilo potrebno tudi pokojninski sistem v smeri, da bi postal dolgoročno finančno vzdržen in bi posameznikom hkrati omogočil ohranitev življenjskega standarda tudi po upokojitvi, je zapisano v novem poročilu OECD.

Kaj prinašajo zadnje spremembe pokojninskega zakona  Državni zbor je 22. februarja sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2M), ki je začel veljati 19. marca, uporabljati pa se začne 1. aprila. Novela uveljavlja nekatere nove pravice, drugim upravičencem pa zvišuje odmero pravic.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Ko sodelujejo roke in srce  V okviru Društva upokojencev Šmartno pri Slovenj Gradcu že vrsto let deluje tudi krožek ročnih spretnosti. Pravzaprav je bil krožek ustanovljen pred 48. leti, ko je zaživelo tudi društvo.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Delež za pokojnine iz proračuna se znižuje Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na seji 24. februarja med drugim razpravljal o letnem poročilu 2021. Poročilo zajema posamezne ključne teme sistema ne le za leto 2021, temveč za daljše obdobje in omogoča oceno, ali po posameznih področjih dosegamo napredek in kakšni so učinki zakonskih rešitev, še zlasti ZPIZ-2 in njegovih novel.

Energetski dodatek bo izplačan aprila

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

ZDUSOVE STRANI

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Koliko planin sem prehodil ... Franc Primožič iz Kamnika še vedno navdušeno smuča na svojem priljubljenem smučišču Krvavec. V avgustu bo dopolnil že 98 let, pa je v sezoni vsak dan na smučeh. Njegova energičnost, živahnost duha, bistrost in odličen spomin so presenetljivi in samo občuduješ ga lahko, ko se kot kakšen mladenič okretno giblje v pancerjih ali pa obut vanje teče po vznožju smučišča.

Slikarska poezija Veljka Tomana Zgodba Veljka Tomana, akademskega slikarja, priznanega restavratorja, maratonca, ljubitelja narave in humanitarca, je precej nenavadna. Lahko bi rekli, da je šel skozi trnje do zvezd, da je prišel do svojega likovnega poslanstva. Tudi njegove tri hčerke delujejo v polju umetnosti: Katarina je slikarka, Urša kiparka, Ajda pa igralka. Z ženo Fani živita na Rakitni, sredi čudovite narave.

Najboljši pilot med opernimi pevci »Po zaslugi staršev, zavednih Slovencev, ki so naju z bratom vzgajali v naprednem duhu in v veliki ljubezni in dolžnosti do domovine, sem ponosen na vse, kar sem v življenju počel, pravi 95-letni Branko Žiger iz Ljubljane, upokojeni pilot in hkrati upokojeni operni pevec iz Ljubljane. Na šaljivo vprašanje, ali je bil najboljši pevec med piloti, ali morda najboljši pilot med opernimi pevci, pravi, da si sam tega vprašanja ni nikoli zastavljal, so se pa njegovi poklicni kolegi radi šalili na ta račun.

Iz prvotnih Jarš nastala ločena dela mesta Na severovzhodnem koncu Ljubljane je leta 1438 v pisnih virih navedena vas Jarischach, kar je prva omemba kasnejšega podeželskega naselja Jarše ob cesti Tomačevo – Hrastje. Jarške kmetije so imele polja južno od vasi v smeri proti pokopališču Žale, kjer so se povsem približala strnjenemu delu mesta. Zato se je na dotedanjih kmetijskih površinah začela gradnja, s čimer je začelo nastajati novo naselje, ki se je za razliko od starih Jarš imenovalo Nove Jarše. »To se je nadaljevalo tudi po letu 1945, tako da je na območju med Šmartinsko in Jarško cesto ter severno ljubljansko obvoznico postopoma nastal povsem urbaniziran del mesta,« pravi Jaršan Bojan Marincelj, 64-letni upokojeni gostilničar iz znane družinske gostilne Pri stričku na Kodrovi ulici.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Vedno na strani šibkejših »Ko me nekaj zares 'razkuri', napišem pismo in ga pošljem v objavo,« pravi devetdesetletna Emilija Glavina. Nekdanja pedagoginja je z javnim izražanjem svojih pogledov pričela v tretjem življenjskem obdobju.

Življenje haloškega rudnika Šega Iz zgodnjega otroštva se spominjam, kako je oče vsak dan popoldan, pozno ponoči ali celo zgodaj zjutraj ves črn prihajal z dela. Delal je v rudniku Šega Makole na obrobju Haloz, oddaljenem uro hoda čez hrib. Delo je potekalo v treh izmenah od ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih sta ostala v rudniku le dva dežurna.

Avtomobilček Skoraj hkrati, kot so se pojavili prvi avtomobili, so bile že na prodaj tudi igrače - avtomobilčki. In nikoli niso šli iz mode.

Kako ukrepati ob bolečini v križu Bolečina v križu in hrbtenici je najpogostejša kronična bolečina, eden od glavnih razlogov za bolniško odsotnost in za prezgodnjo invalidsko upokojitev. Zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo,zagotovo pa na zdravje hrbtenice ne vpliva dobro dolgotrajno sedenje.

Narava ponuja več kot le regrat in čemaž Narava priskoči na pomoč ob pravem času. To velja tako za prvi spomladanski regrat na tratah, trobentice, kurja črevca, bršljanasto grenkuljico, krompirjevko in vsa druga zelišča. Divja zelišča obogatijo okus jedem ter imajo precejšen vpliv na naše psihično in fizično počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno ter notranjim organom pomagajo pravilno opravljati funkcije.

Pirhi, potice in žolčne težave Velikonočni čas je čas praznikov in veselja, ki ga popestrijo tudi praznične pojedine. A veselje ob obloženi mizi se lahko za marsikoga hitro sprevrže v zdravstvene težave z žolčem.

KRATKE ZDRAVSTVENE

Pomagajmo nogam, ko so težke in utrujene V toplejših mesecih leta ima veliko ljudi težave z nogami, ki so utrujene, težke, otekle, pojavlja se celo pekoč občutek na podplatih. Težave segajo od neprijetnih občutkov pa vse do bolečin, ki nas lahko ovirajo pri vsakdanjem življenju.

Glavkom počasi in potiho uničuje vid Glavkom je potuhnjena bolezen: dolgo ne povzroča težav, ko pa napreduje, povzroči nepovratno okvaro na vidnem živcu. Je celo drugi najpogostejši vzrok za slepoto, ki pa bi jo lahko preprečili, če bi težave pravočasno opazili. S starostjo se veča možnost, da pride do okvar vidnega živca, zato so nujni redni in temeljiti oftalmološki pregledi.

Zgodnje odkrivanje demence še ne pomeni diagnoze Da bi opozorili na to, kako pomembno je zgodnje odkrivanje kognitivnih sprememb za blaženje težav z demenco, podjetje BrainTrip s partnerji začenja neprofitni projekt POMNI. Poleg osveščanja pripravljajo tudi pilotni projekt, ki bo starejšim od 60 let omogočil brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence.

Srce in ledvice so tesno povezani Ob svetovnem dnevu ledvic so v zvezi društev ledvičnih bolnikov in društvu za zdravje srca in ožilja opozorili, kako tesno je povezano delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema. Bolezni ledvic so dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje bolezni srca in ožilja. S tem, da večina bolnikov s kronično ledvično boleznijo teh težav dolgo ne občuti, zato je še kako pomembno, da bolezen pravočasno odkrijemo.

Palice so koristen vadbeni pripomoček Suhih palic na obgozdnih sprehodih najdete veliko. Če jih očistite stranskih vejic in suhega lubja postanejo čudovit pripomoček za vadbo. Tisti, ki uporabljate pohodne palice ali imate na vrtu kakšen čist količek, pa te uporabite za razgibavanje in sproščanje ramen ter za popravke telesne drže.

Kako se spopasti z glivicami na nohtih  So vaši nohti rumeni, odebeljeni ali na vogalih celo odlomljeni? Se vam lušči koža in vas med prsti srbi? Se soočate z neprijetnim vonjem? Vse to so lahko znaki, da imate glivice.Glivice začnite uničevati takoj, ko jih opazite. Ne dovolite, da majhen problem postane velika težava.

Ribje jedi drugače

Gibajmo se le po pameti Franc Hvasti, ki kot nekdanji tekmovalec, trener in selektor sodi med začetnike slovenskega vrhunskega kolesarstva, je bralcem, ki se radi rekreirajo, pripravil nekaj nasvetov, na kaj pa naj bodo pozorni, če bi radi ostali gibčni in zdravi.

Ali lahko pomagamo vnukom?

Balonski plašči in parke Vse, ki prisegate na klasične kose oblačil, ste zagotovo vesele, da je ponovno popularen balonski plašč (balonar). Je pravšnji za prehodni čas ali nenadomestljiv ob hitrih spremembah vremena. Klasičen kroj je ostal skoraj nedotaknjen, velika razlika pa je v materialih, iz katerih je izdelan, in barvah.

Stoma omogoča normalno življenje

Moja svobodna volja Ljudje smo kot socialna bitja vpeti v različne sisteme, družinske, šolske, občinske, poslovne … Večkrat imamo občutek, da ne moremo vplivati na njihovo drugačno delovanje, da imamo večinoma že vnaprej začrtano življenjsko pot. Upam, da se z napisanim večina bralcev ne strinja. Vsak izmed nas ima namreč svobodno voljo, ki jo nekateri bolj, drugi manj želimo in upamo živeti. Kaj pa pravzaprav pomeni svobodna volja?

KULTURA NA KRATKO 

Pazljivo pri nabiranju čemaža Veliko nas je, ki si spomladanske sprehode radi popestrimo z nabiranjem čemaža (znanstveno ime Allium ursinum), užitne rastline, ki diši po česnu. Iz njega naredimo juho, namaz ali ga uporabimo kot začimbo. Vendar moramo čemaž dobro poznati, da ga ne zamenjamo s katero podobno, a strupeno rastlino. Če nismo stoodstotno prepričani, da so listi čemaža, jih raje ne nabirajmo.

Kjer raste zala roža Za Polhov Gradec je Ivan Cankar zapisal, da bi utegnil na tekmovanju za najlepši slovenski kraj zasesti prvo mesto. Vsake oči imajo svojega malarja, a kar zadeva Cankarjeve oči jih je treba ob vsem začudenju, tudi spoštovati.

Okrasni lonci prispevajo k skladnosti Lepo rastlino pravilno izbran lonec dopolni. Zato je pomembno, da izberemo pravi okrasni lonec, pri katerem prideta do izraza oba, pa tudi prostor dobi usklajen videz.

V rastlinjaku raste že polno vrtnin Aprilu je v domačem rastlinjaku že polno življenja. V osrednji Sloveniji v primeru toplega aprila že sadimo paradižnik, za njim bučke, na koncu meseca še papriko, kumare in jajčevec. Ne pozabimo tudi na ostale vrtnine, ki jih sejemo in sadimo v tem času. Posebno pozornost namenimo zračenju in zalivanju.

Veliki in mali modri cvetovi Se že veselite ustvarjanja poletnih cvetličnih zasaditev? Letošnje leto bodo zagotovo nekaj posebnega, saj je barvni inštitut Pantone za barvo leta 2022 razglasil neobičajno vijoličasto modro barvo »Very Peri«. Tisti, ki želite biti v trendu jo boste vključili v poletne zasaditve, saj je je ponudba teh odtenkov pri balkonskem cvetju zelo široka.

Bogati naravni svet Bele krajine Današnja podoba Bele krajine je posledica številnih procesov in dogodkov v zadnjih 215-ih milijonih let Zemljine zgodovine. Pri oblikovanju tukajšnjih površinskih in podzemnih oblik sta imela pomembno vlogo predvsem kamen in voda.

Vseživljenjska pevska radost Ob nastanku Glasbene matice so si njeni ustanovitelji prizadevali za postavitev temeljev profesionalne glasbene kulture na Slovenskem, spodbujanje in omogočanje glasbene ustvarjalnosti ter ohranjanje slovenskega ljudskega izročila - in vse to jim je uspelo.

Okrasimo dom za praznike Dekorativni elementi ob veliki noči so povezani s pomladjo in igrivostjo. Z nekaj domišljije in ustvarjalnosti lahko pripravimo res izvirne dodatke.

Budimpešta, prelestna obdonavska prestolnica Iz Ljubljane do Budimpešte je slabih 500 kilometrov in če se odpravite na pot v ranih jutranjih urah, ste opoldne tam. Vmes si lahko privoščite postanek na Blatnem jezeru (Balaton), ki je ostanek Panonskega morja. Njegova južna obala je polna letovišč. Vzdolž meri 70 kilometrov, in ima idiličen polotok Tichany. V okolici gojijo dobre sorte vinskih trt, sicer pa lahko vso dolgo pot do Budimpešte opazujete obdelano madžarsko ravnico - same njive in širna polja koruze, rži, maka, itd. Travnikov ali neobdelanega koščka zemlje ni videti prav nikjer.

Majhne in hitre, a učinkovite prenove Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Električna kolesa niso modna muha Električna kolesa postajajo vedno bolj priljubljena, razširjena in tudi dostopnejša. Še posebno prav pridejo starejšim, saj lahko razmišljajo o daljših razdaljah in težjih cestnih vzponih.

Kruha ne dela moka, ampak roka … … sem prebrala danes na vratih naše pekarne. Že dolgo hodim v to pekarno in šele danes sem odkrila ta napis, ta izrek, to resnico.

Plečnikova hiša in bela golobica V Plečnikovem letu inob 150. obletnici njegovega rojstvasmo se udeležili vodenja po hiši v Trnovem, kjer je s pogledom na park in stvaritvami iz svojih dveh ovalnih sob dal podobo Ljubljani. Dan odprtih vrat je nadgradil še nastop zbora arhitektov v prostornem vrtu za hišo, ki je zapel Plečniku v spomin.

Nimajo vsi kaktusi bodic Večinoma smo prepričani, da imajo gojitelji kaktej dobesedno bodičastega konjička, a v vsakem slučaju in v celoti to vendarle ne drži. Brez »sovražno razpoloženih bodic« je kar nekaj rodov, pri enem pa imamo opravka celo z resničnimi listi, kar je ostanek dednostnega razvoja v veliki botanični družini.

Ogreta in zdrava zemlja bolje rodi Čeprav skuša spomladansko sonce dneve skuša sramežljivo otoplit, hladne noči preprečujejo rast in vznikanje rastlin. Pri tem jim pomaga še dolgotrajna suša, ki bo precej oklestila pridelek na poljih in vrtovih. Kako si pomagamo, da bi vsaj malo nadoknadili spomladanski hlad in zakasnelo rast?

Ne pozabimo na nego zob Redno ščetkanje zob psov ali mačk, skupaj z zdravo prehrano in veliko žvečenja (igrač, kosti, palic in ostalih žvečilk), pripomore k ohranjanju njihovega zdravega zobovja. Idealno je, da z nego zob začnemo takoj, ko dobimo mladička v stalen dom.Psi in mački se rodijo brez zob, pri dveh mesecih imajo popolno mlečno zobovje, ki ga med 4 do 6 mesecem zamenjajo za stalnega. Psi imajo 42 zob, muce pa 30.

V Istro

Kaj pa lahko storim jaz?

Osem vitezov polk in valčkov Ansambel domače glasbe sestavljajo glasbeniki iz celjsko-savinjskih krajev, z dolgoletnimi izkušnjami, nekateri v svojih zasedbah na glasbenem področju delujejo že pol stoletja. So vodje ali pa samo člani znanih ansamblov, druži pa jih veselje do igranja in predanost narodno-zabavni glasbi, s katero se sicer ukvarjajo ljubiteljsko. Zanimivo pa je že samo ime ansambla - Vitezi polk in valčkov. Vsega je po malem v tem imenu, povedo. To pomeni, da imajo plemenita srca in hkrati tudi, da so kavalirji do svojih žena.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Druženje april

 Z odnosom do ostarelih svojcev dajemo zgled otrokom Novi koronavirus nas je zadel tja, kjer smo najbolj ranljivi. Razmaknil je zastore, za katerimi smo skrivali naše zavedanje, da je življenje negotovo, da medicina številnih bolezni ne zna pozdraviti in da nismo nesmrtni. To je citat iz ene od kolumn, ki jih v časopisu Dnevnik objavlja Matjaž Figelj, dr. med., subspecialist in magister paliativne medicine. S svojimi nekonvencionalnimi pogledi je dodobra razburkal zdravniško srenjo, širši družbi, ki noče videti staranja in se noče ukvarjati z umiranjem, pa je nastavil ogledalo.

Digitalni goljufi so stalno na preži »Internet je poligon, kjer do vas pridejo tudi goljufi iz drugih koncev sveta. Prej tega ni bilo, zdaj smo globalna vas,« pravi Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije). »Nepridipravi nikoli ne počivajo in s pridom izkoriščajo nekatere človeške lastnosti. Niso samo tehnično podkovani, ampak tudi dobri psihologi.«

Razkritje zdravstvene dokumentacije po smrti Predpisi s področja varstva osebnih podatkov varujejo našo zdravstveno dokumentacijo tako za časa življenja kot tudi po smrti. Njena uporaba po smrti je odvisna delno od naše volje in od tega, kdo jo zaprosi ter zakaj jo potrebuje.

Svet nenehnih presenečenj

Oskrba naj bo doma, če se le da! Zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja tudi v Sloveniji sodobno integrirano oskrbo na domu. To je osnovni program sodobne oskrbe. Je tudi glavni način razbremenilne pomoči neformalnim družinskim oskrbovalcem. Pri evropskih sosedih je oskrba na domu v zadnjih desetletjih postala srce in ožilje celotnega sistema oskrbe. Pri nas bo ta pravica stopila v veljavo s 1. julijem 2024. Zamenjala bo sedanjo pomoč na domu.

Zakaj marsikdo ne more do kredita Slovensko prebivalstvo je med najmanj zadolženimi in najbolj varčnimi v EU, posojila pa – razen v izjemni stiski - vestno odplačuje. Toda več sto tisoč Slovencev lahko pri bankah najame le zelo majhen kredit ali pa ga sploh ne more, čeprav so zaposleni ali dobivajo pokojnino.

Pomembna izbira

SVET IN MI

Varstveni dodatek je nekoliko višji Zaradi redne uskladitve na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu se je s prvim aprilom zvišal cenzus za varstveni dodatek. Zvišali so se tudi zneski pogrebnine, posmrtnine, denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči.

Kje se začne mobilnost? Kako bi odgovorili na vprašanje: »Kje se začne mobilnost?« Odgovor je nesporen: »pri izhodu iz stanovanja vsakega posameznika v večstanovanjski hiši ali v veliki zasebni hiši s stopnicami. Šele za tem je cesta …« Se vam ne zdi tako tudi vam?

Z evropsko kartico do več ugodnosti Evropska kartica ugodnosti invalidom omogoča različne ugodnosti pri ponudnikih s področju prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa, hkrati pa tudi večjo dostopnost do storitev in blaga v državah Evropske unije. Zato je škoda, da jo pozna – in uporablja - premalo invalidov.

PISMO BRALCEV

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media