Stopimo iz okvirov
Za nami je težko poletje. Po vsej Evropi so divjali požari, največjega do zdaj smo doživeli tudi pri nas. Škoda bi bila še večja, če se z ognjenimi zublji ne bi tako požrtvovalno in srčno borili številni gasilci in prostovoljci. Požgana območja bodo potrebovala leta, da si bodo spet opomogla. Suša pa je vzela davek tudi na poljih, svoje je dodala še vojna v Ukrajini in cene hrane ter energentov pognala v nebo. Tako kot v vsaki krizi zagotovo k podražitvam veliko prispevajo špekulacije.
Kaj lahko stori mali človek? Ne moremo se bosti z vsem svetom, spremenimo pa lahko svoja ravnanja in poskušamo vplivati na svet okrog nas. Poskrbimo za večjo samooskrbo, pridelajmo svojo zelenjavo, ki je bolj zdrava in tudi cenejša. Tisti, ki so spomladi sejali in sadili, imajo zdaj veliko dela s shranjevanjem pridelkov. Pozimi bodo prišli še kako prav. Ponekod po svetu se načrtno lotevajo boja proti lakoti, kot na primer v Riu de Janeiru, brazilskem milijonskem mestu, kjer bodo zgradili več kilometrov dolgo skupno gredo, ki bo povezovala najrevnejše mestne četrti. Ljudje si bodo lahko sami pridelali zelenjavo, zaposlili bodo mlade in povezali skupnost. Kitajski pregovor pravi, da moraš človeka naučiti loviti ribo. Če mu jo le daš, nisi rešil problema.
Svet in tudi podnebje se spreminjata, morali se bomo prilagoditi. Potrošništvo nas je zaslepilo, polenilo in naredilo odvisne in ranljive. Izstopiti bomo morali iz starih okvirov in se vprašati, kaj lahko storimo, da nas kriza ne bo prizadela. Ljudje smo ujetniki svojih navad in že ob misli na spremembo, četudi bi bila dobra, najdemo polno izgovorov. Vedno sta še kakšna druga rešitev in pot, le lotiti se ju moramo. Pa še nekaj je pomembno – da se povezujemo, sodelujemo in pomagamo. Solidarnost vedno zmaga, kar se je pokazalo tudi v nedavnih požarih.
Čeprav nas strašijo, se ne dajmo. Z dobro voljo bomo tudi to prebrodili. Poskrbite, da vam bo toplo tudi v srcih.
