Spremembe v pokojninskem sistemu bodo uvajali postopno
Med reformami, ki naj bi jih Slovenija v kratkem izpeljala, je tudi pokojninska. Na okrogli mizi o pokojninskem sistemu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in na pogovoru, ki ga je o prihodnosti tega sistema organizirala Pokojninska družba A, je Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavil glavna izhodišča sprememb, ki bodo stvar pogajanj. Nova reforma naj bi bila sprejeta naslednje leto, veljati pa naj bi začela leta 2025. Vendar naj bi bilo tokrat uveljavljanje sprememb postopno z daljšimi prehodnimi obdobji.
-
»Radi imamo stare katedrale, staro pohištvo, staro zlatnino, stare knjige in stare hiše, toda popolnoma smo pozabili, da so tudi stari ljudje lepi.« (Lin Jutang)
Problem je v našem odnosu do starejših. Za mladostno lepoto poskrbi narava, notranja pa je odvisna od našega truda in zori z leti. Včasih je skupaj živelo več generacij in se je lep odnos med njimi v družini rojeval spontano, danes največkrat živijo mladi ločeno od staršev in starih staršev, zato jih manjkrat vidijo in so tudi manj povezani. Kjer pa še živijo skupaj ali se redno obiskujejo, je odnos med vnuki in starimi starši skoraj vedno zelo lep, delijo si skrivnosti, se učijo drug od drugega in hrepenijo po skupnih trenutkih. Če bi otroke vprašali, kakšna sta njihova dedi in babi, bi odgovorili, da sta najboljša na svetu. Otroci jih gledajo s srcem, ne vidijo gub, povešene kože ali sivih las, čutijo pa njihovo prijaznost, ljubezen, pozornost in varnost, vidijo lepoto, ki se skriva v njih. Tudi ko bodo odrasli, odnosa do starejših ne bodo spremenili.
-
»Treba je mnogo preprostih besed / kakor: / kruh, / ljubezen, / dobrota, / da ne bi slepi v temi / na križpotjih zašli / s pravega pota.« Tone Pavček, Preproste besede
Nedavni dogodek, ki se je zgodil v trebanjskem domu starejših, nas je osupel in pretresel. Dijakinja, ki se je na počitniški praksi znašala nad nemočnimi stanovalci, je svoje zavržno dejanje še posnela in ga delila na družabnem omrežju. Ob pogledu na posnetek sem najprej pomislila na njene stare starše. Le kako so se morali počutiti? Na dan pa so začele prihajati tudi druge zgodbe, ki kažejo, da dogodek še zdaleč ni osamljen. Pravijo, da se nasilje nad starejšimi ne dogaja le v institucijah, ampak ga je še veliko več za domačimi štirimi stenami.
-
V Cankarjevem domu v Ljubljani je konec septembra potekal največji dogodek za starejše v Evropi – že 22. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Tokrat je bil namenjen izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Pripravili so več okroglih miz o aktualnih temah, številne delavnice in predavanja, veliko je bilo glasbenih, pevskih in plesnih nastopov. Na slavnostnem odprtju je predsednica republike Nataša Pirc Musar poudarila, da starejši v tretjem življenjskem obdobju ogromno dajejo družbi,...
-
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je včeraj začel največji dogodek za starejše v Evropi, že 22. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Tokrat je namenjen izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Pripravili so več okroglih miz o aktualnih temah, številne delavnice in predavanja, veliko je glasbenih, pevskih in plesnih nastopov.
Na slavnostnem odprtju je predsednica republike Nataša Pirc Musar poudarila, da starejši v tretjem življenjskem obdobju ogromno dajejo družbi, zato se moramo upreti vsem poskusom, da se jih prikaže predvsem kot breme, ki ogroža naš napredek in razvoj. Rdeča nit celotne slovenske zgodovine je prav solidarnost in brez nje ne bi imeli vsega tistega, kar opazijo tujci, ko nas obiščejo, je dejala. Ceniti moramo vse, kar so nam naši predniki zagotovili in kar starejši še vedno prispevajo. Kot poglavitni izziv na tem področju v prihodnosti je izpostavila zakon o dolgotrajni oskrbi, ki mora biti po njenem vpeljan v prakso tako, da bo na solidarnosten način zagotavljal storitve vsem, ki jih potrebujejo. Izpostavila je še zdravstveno in pokojninsko reformo, ki mora prinesti dostojne pokojnine in zaključila, da se veličina naroda meri tudi po tem, kako ravna s starejšimi.
Gimnazija jim je odprla okno v svet
Štiriindevetdesetletna Marija Moravec Jelenič, upokojena profesorica geografije iz Črnomlja, je bila prva gimnazijka, ki je med vojno obiskovala partizansko gimnazijo v Črnomlju in se po študiju leta 1955 vrnila na to isto šolo kot profesorica geografije in geologije. Čeprav je imela druge načrte, jo je tedanji ravnatelj pregovoril. Ostala je, ker je čutila dolžnost, da domači gimnaziji in mladim Belokranjcem pomaga do znanja.
Večkrat poudari, kako pomembna je bila za belokranjske otroke ustanovitev partizanske gimnazije leta 1944, do katere je prišlo po sklepu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, saj so tako dobili možnost šolanja tudi otroci, ki so živeli stran od železnice. Marija je bila kmečko dekle, doma iz Podklanca pri Vinici. Njen oče Matija je bil cenjen vinogradnik in sadjar, mama Marija pa skrbna gospodinja. Pri Moravčevih je bilo sedem otrok, vsi štirje bratje in dve sestri so že pokojni. Marija je zelo rada hodila v šolo, prav tako vsi njeni bratje in sestre. Še posebej sta ji ostala v lepem spominu učitelja Rudolf Kavčič in Avgust Kravos, ki sta prišla k njim poučevat iz Primorske, od koder sta pobegnila pred fašisti. Na Vinici so imeli osemletko, kar drugje ni bil običaj, zato so učenci tudi po zaslugi dobrih učiteljev že v osnovni šoli dobili znanje nižje gimnazije.
-
Naravna katastrofa, ki jo je povzročilo uničevalno neurje s poplavami in plazenjem zemlje v začetku avgusta, je prizadela dobršen del Slovenije, najbolj pa Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško. Odnašalo je hiše, mostove, ceste, uničevalo infrastrukturo, avtomobile, vzelo je celo življenja. Tudi tisti, ki so navajeni poplav, česa takega še niso doživeli. Zgodile so se ne stoletne, ampak petstoletne vode. Med prvimi so prišli do prizadetih ljudi gasilci, kasneje pa tudi številni prostovoljci, ki jih je bilo toliko, da sta bili nujni prijava in...
Čutna pot – da lahko naravo »vidimo« tudi drugače
Malo iz Novega mesta v smeri proti Prečni je v bližini novomeškega olimpijskega centra, kjer je sneg pozimi nesrečno podrl streho, tako rekoč sredi gozda konjeniški center Češča vas. Do nedavnega so tja zahajali predvsem ljubitelji konj, od lanske jeseni pa je v neposredni bližini urejen doživljajski park z igrali in posebno čutno gozdno potjo, ki je pri nas novost in je prilagojena slepim in slabovidnim.
Če se v urbanih okoljih še nekako trudimo prilagoditi dostop tudi gibalno oviranim, pa tega prilagajanja v naravi še ni. V Novem mestu so se odločili to spremeniti. Skupaj z mestno občino, Društvom Est=etika, Zavodom Dostop in ob sodelovanju članov novomeškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih so pri konjeniškem centru Češča vas uredili gozdno čutno učno pot s tipnim zemljevidom, da lahko gozd spoznavajo in v njem uživajo tudi slepi in slabovidni ter druge osebe s posebnimi potrebami. Denar za projekt Podkev za srečo je prispeval tudi evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Pot je zelo poučna tudi za druge, še posebej otroke, ki ob tem, ko spoznavajo gozd, vidijo, kako lahko naravo začutijo ljudje, ki imajo težave z vidom. Še vedno je preveč predsodkov do slepih in slabovidnih, ki so kljub invalidnosti kar se da samostojni in želijo tako kot drugi ljudje spoznavati svet okrog sebe, seveda na način, ki jim je prilagojen.
-
Dragi bralci, zaupali ste nam veliko poletnih zgodb iz otroštva in mladosti. Čeprav ste živeli skromno, imate veliko lepih spominov. Med poletjem ste v glavnem delali in pravih počitnic, kot jih poznajo otroci danes, niste imeli. Morje so videli le nekateri, hladili ste se v bližnjih rekah ali potokih, pekli koruzo in krompir, v neznane in daljne kraje pa ste potovali le s pomočjo knjig. Uživali ste in se veliko smejali. V lepem spominu so vam ostali tudi stari starši, pri katerih ste mnogi preživljali proste dni.
Nova predsednica Zdusa je postala Zdenka Jan
Po dveh mandatih vodenja največje upokojenske organizacije se je poslovil Janez Sušnik. Na današnjem volilnem zboru članov Zdus v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so odločili, da vajeti prevzame predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, sicer upokojena kriminalistka Zdenka Jan. Nova predsednica je napovedala, da se bo zavzemala za dobrobit vseh upokojencev in ob razglasitvi poudarila, da si upokojenci zaslužijo spoštovanje.
Kandidati za predsednika Zdusa so bili štirje. Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je predlagala predsednico strokovnega sveta in komisije za zdravstvo in socialno politiko Zdusa Rosvito Svenšek. Pokrajinska zveza Zgornje Podravje predsednico Društva upokojencev Fram Romano Fišer, ki je javnosti poznana tudi kot predsednica nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov, v svoji karieri pa je bila na različnih vodstvenih delovnih mestih. Omenjena pokrajinska zveza pa je kandidirala še Ivana Bitenca iz Slovenskih goric, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja z logistiko.
