Tudi v Novem mestu najemna stanovanja za starejše
Dolenjska prestolnica je od danes bogatejša za 20 najemnih stanovanj za starejše v velikosti od 36 do 63 kvadratnih metrov. Na Šegovi ulici jih je zgradil Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odprtja sta se udeležila tudi ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki živi v bližini, in novomeški župan Gregor Macedoni.
Dostopi, objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojeni za starejše in gibalno ovirane. Imajo dvigalo, prilagojene kopalnice in opremo, širše prehode in skupni prostor za druženje v pritličju, kjer je še pralnica, sanitarije ter kolesarnica, v kleti pa prostor za shranjevanje vozičkov in koles ter parkirna mesta. Uredili so 55 parkirnih mest, od tega 29 v garaži in 26 na zunanjih površinah.
Za nami je že 20. srečanje bralcev Vzajemnosti
Jubilejno 20. srečanje bralcev Vzajemnosti se je odvijalo v Vodicah na Hrvaškem. Zadnjega maja smo tja odpotovali s petimi avtobusi iz cele Slovenije. Tokrat v organizaciji Turistične agencije Alpetour.
Spet so se spletla nova prijateljstva, sicer pa smo raziskovali del Dalmacije, z avtobusi smo se zapeljali do Primoštena, z ladjico pa po šibeniškem arhipelagu do Skradina in nazaj. Zjutraj in tudi zvečer smo na obali telovadili, popoldan pa se udeležili predavanj. O spremembah pokojninskega sistema je govoril generalni direktor Zpiza Marijan Papež, o čudežnem drevesu, ki da hitro senco pa vrtnar Davor Špehar. Vsak večer smo imeli zabavne igre, predvsem pa se je veliko plesalo.
Zasvojenost pri starejših je spregledana
Med starejšimi naraščajo težave z depresijo, anksioznostjo, upadom kognitivnih sposobnosti, osamljenostjo in zasvojenostjo, ki je, kot so ugotavljali strokovnjaki na posvetu Gerontološkega društva Slovenije, pri njih pogosto spregledana. S tem področjem se v Sloveniji ukvarja zelo malo strokovnjakov, saj je večina pozornosti namenjena mladim in aktivni populaciji.
Tako kot v drugih življenjskih obdobjih je tudi v starosti najpogosteje zlorabljen alkohol. Mnogi v pokoju nadaljujejo z vzorcem pitja, kot so ga imeli, nekateri pa piti začnejo prav v tem obdobju ali ga povečajo. S starostjo pride do številnih življenjskih sprememb: upokojitev, ki je še posebej stresna, če ni prostovoljna, izguba pomembnih ljudi, tudi partnerja, sprememba okolja, travmatični dogodki, socialna izolacija in zdravstvene težave. Otroci se odselijo in mnogi, ki si ne poiščejo družbe, so osamljeni, zato je težave zaradi pitja...
-
»Na jasnem nebu sanja luna,
pod nebom sanja tihi svet,
ta bajni večer jaz bi sanjal
pač tisoč let.« Ivan CankarLetos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja, vsestranskega literarnega ustvarjalca, ki nam je zapustil številna še vedno aktualna dela. Po njem so se zgledovali tudi drugi, med njimi Korošec Prežihov Voranc, ki ni bil deležen dobre izobrazbe, a je rad bral in pisal. V prvi svetovni vojni je kot vojni ujetnik izkusil italijanska taborišča in tudi tam poskušal priti do knjig in časopisov ter pisal, kadar je le mogel. Predvsem pa je sanjal o svojih ljubih Kotljah, s katerimi je primerjal italijanske kraje.
-
Dobro počutjemaj '26Oskrba Aktualno
PRILOGA UVODNIK
S starostjo pešata naša telesna in duševna moč, postajamo počasnejši, okornejši, lahko tudi vse bolj pozabljivi, pridružijo se različne bolezni. Pogosto je težko priznati, da potrebujemo pomoč pri opravilih, ki smo jih nekoč naredili z lahkoto.
Vsi si želimo, da bi tudi v starosti živeli doma, v okolju, ki smo ga vajeni in na katero nas vežejo številni spomini, in blizu domačih. Zato je, če je le mogoče, domača oskrba najboljša. Pri tem ni pomemben le servis storitev, ampak predvsem medčloveški odnos. Pri oskrbi je potrebno veliko potrpljenja, razumevanja in prilagajanja. Prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, pravi, da lep odnos z bližnjimi daje človeku najlepše trenutke do zadnjega diha. V tem sožitju se razvijamo sami in skupnost.
-
Ljudje smo zelo podobni mravljam, ki neutrudno gradijo mravljišče in se podviga ne ustrašijo, tudi če so majhne in krhke. Skupaj ustvarijo neverjetno veliko domovanje. Tudi ljudje iz dneva v dan nekaj ustvarjamo, gradimo in urejamo. Brez neomajne volje in cilja bi težko kaj dosegli. Tako dela nikoli ne zmanjka.
Pri prenovi družinske zidanice smo našli veliko predmetov in orodja, ki so skozi čas izgubili pomen, a pričajo o nekem drugem času in bolj trdem življenju, kot ga poznamo danes. Zagotovo bomo nekaj stvari ohranili, med njimi štedilnik na drva, na katerem je tašča skuhala odlična kosila, kadar se je ob večjih praznikih in v vinogradu zbrala družina. Obenem je prijetno ogrel prostor. Posebno mesto bo dobil tudi francoski porcelan, ki prehaja iz roda v rod že desetletja in je bil na mizi le ob posebnih priložnostih.
-
»Čas je,
da si povemo,
če si sploh lahko kaj povemo,
in da si damo,
če si sploh lahko kaj damo.
Čas je
in kmalu bomo ostali tudi brez njega.« Alojz IhanČas teče in ne da se ga zavrteti nazaj. Čeprav je zelo dragocen in neponovljiv, z njim večkrat ravnamo, kot da je neskončen. Zelo zrelo je o njem že kot mladi zdravnik razmišljal Alojz Ihan, ki nas je pred kratkim veliko prezgodaj zapustil. Bil je vsestransko nadarjen – zdravnik, mikrobiolog, imunolog pa tudi pesnik in esejist. Njegova ustvarjalnost se je prepletala od znanosti do umetnosti. V času epidemije je skušal ljudem približati znanost in čim bolj razumljivo predstaviti delovanje virusov. Z literarno občutljivostjo pa je razmišljal tudi o mejah med znanostjo, človekom in družbo. Veliko nam je dal in zapustil.
Za več spoštovanja in sodelovanja
Vse močnejše sonce napoveduje, da prihaja pomlad. Kako lepa je naša dežela, ki se diči tudi s številnimi pridnimi rokami!? Na minulih zimskih olimpijskih igrah smo dokazali, da najboljše uvrstitve ne pripadajo samo velikim, po njih lahko posežejo tudi manjši narodi, kadar so pogumni, dobro pripravljeni in sodelujejo.
Škoda, da ne znamo tega prenesti v politiko. Pred vrati so volitve, pred katerimi bo spet več negativnih kot vsebinskih razprav. Polivala se bo gnojnica. Ljudi bodo poskušali spreti in deliti na naše, vaše, na leve in desne. Na socialnih omrežjih se je že začelo blatenje, predvsem pa podajanje lažnih informacij in prirejenih videoposnetkov, narejenih s pomočjo umetne inteligence. Še en dokaz, kako človek tehnološki razvoj hitro uporabi za slabe namene. Vsaka stran bo predstavljala edino pravo resnico. V bistvu pa ene resnice ni, to smo že skusili v prejšnjem sistemu. Resnic je več. Zato bi morali iskati soglasje pri stvareh, ki jih vsi potrebujemo. Vsaka vlada bi morala skrbeti za vse državljane, da bi bilo življenje boljše za vse, saj vsi prispevamo davke v skupno blagajno.
Z novo reformo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine
Lansko leto se je na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja zelo veliko dogajalo. Na koncu je bila sprejeta nova reforma, ki bo imela daljše prehodno obdobje, nekatere spremembe pa so začele veljati že z novim letom. Marijan Papež, dolgoletni generalni direktor Zpiza, ki dobro pozna tudi prejšnji reformi, pravi, da je bilo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine, med drugim velja precej višji odmerni odstotek (70). Vse to pa je bilo doseženo tudi zato, ker je nastala v dobrih gospodarskih časih.
-
Spremembe se dogajajo kar naprej, pa če jim sledimo ali ne. Obdobje covida je zelo pospešilo vsesplošno digitalizacijo in danes se moramo boriti, da bi lahko obdržali vsaj nekaj papirnega poslovanja. Še posebej starejši temu težko sledijo. Moderne tehnologije in digitalnih spretnosti pa ne potrebujemo le za javne opravke, ampak tudi, če hočemo rezervirati kosilo. Morda ste že doživeli, da v mnogih gostilnah, ki jih je že tako vse manj, ne moreš rezervirati mize po telefonu, ampak moraš svojo željo sporočiti po elektronski poti. Si bodo slavnostno kosilo privoščili samo še digitalno pismeni?
