-
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto je več kot 4000 primerov možganske kapi, kar je več kot deset dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi jo utrpi v aktivnem obdobju, 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, 15 do 30 odstotkov pa hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Za preprečevanje možganske kapi je zelo pomembna preventiva, za preprečevanje njenih posledic pa sta pomembna prepoznavanje znakov možganske kapi in hitro ter pravilno ukrepanje. Tako lahko najbolj zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja. Zdravnik Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, svetuje vsaj 30 minut hoje na dan, uravnoteženo prehrano z več sadja in zelenjave in omejitev vnosa maščob, soli in sladkorja. Priporoča sredozemsko prehrano in bolj umirjen način življenja ter opustitev škodljivih razvad, kot sta uživanje alkohola in kajenje. Pomembne so tudi redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip. Ob povišanem holesterolu in krvnem tlaku pa je treba skrbno jemati zdravila.
-
Do epidemije se sploh nismo zavedali, kako pomembno je medsebojno druženje. Sodeč po dobrem obisku, nasmejanih obrazih in razigranosti nekaterih, saj se je med prireditvijo plesalo tudi pod odrom, je bila odločitev Zdusa, da pripravi Dneve medgeneracijskega sožitja, pravilna.
Skoraj dve leti je bilo skupinsko ustvarjanje oteženo, toda številni člani društev upokojencev po vsej Sloveniji niso mirovali. Komaj so že čakali, da pokažejo, kaj so v tem času ustvarili. Zelo so si želeli tudi druženja. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so bile stojnice polne najrazličnejših uporabnih in umetelnih izdelkov, v katere so vložili ure in ure dela. Zapeli so pevci, zaigrali godbeniki in zaplesali folkloristi, predstavili so se tudi literati, likovniki in fotografi. Na okroglih mizah so opozorili na pereče probleme, ki zadevajo vse generacije – govorili so o bivalnem standardu in pomanjkanju stanovanj za mlade ter zdravstveni in socialni oskrbi starejših.
Prvi dan medgeneracijskega druženja
Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih že drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Prireditev je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in medgeneracijskemu sožitju pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije.
Ob tej priložnosti so se na stojnicah predstavila številna društva upokojencev iz cele Slovenije. V kulturnem programu na slavnostnem odprtju pa so nastopili Folklorna skupina Spomin DU Sevnica, pevke ljudskih pesmi Žitni klas DU Benedikt, skupaj z učenci tamkajšnje osnovne šole so nastopili člani iz DU Veliki Gaber ter Mladinski pevski zbor OŠ Stranje. Obiskovalce so pozdravili Janez Sušnik, predsednik ZDUS, Marike Grubar, predsednica Študentska organizacija Slovenije – ŠOS in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana. Slavnostni govornik je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in za medgeneracijsko povezovanje in dodal, da je bil narejen velik korak naprej k dostojnemu staranju s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi.
-
Zadnji dve leti sta bili nenavadni in težki. Epidemija koronavirusa je terjala hud davek, zahtevala je številna življenja, marsikateri pa še danes čutijo posledice, ki jih je pustila bolezen. Zaradi zapiranja družabnega življenja, šol, ustanov in celo prepovedi druženja med sorodniki in prijatelji sta se ljudi lotevala tesnoba in strah pred prihodnostjo. Med številni ukrepi so bili nekateri povsem sprti z zdravo pametjo, na primer nošenje zaščitnih mask tudi na prostem, na sprehodu v naravi, kjer bi se lahko nadihali čistega zraka. Maske zdaj niso več potrebne, le še v zdravstvenih ustanovah in socialnovarstvenih zavodih, čeprav ljudje še vedno zbolevajo za covidom-19. K sreči je potek bolezni lažji.
Srce in ledvice so tesno povezani
Ob svetovnem dnevu ledvic so v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije opozorili, kako tesno je povezano delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema. Bolezni ledvic so dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje bolezni srca in ožilja. Ker večina bolnikov s kronično ledvično boleznijo teh težav dolgo ne občuti, je še kako pomembno, da bolezen pravočasno odkrijemo.
Ledvice za svoje delovanje potrebujejo dobro prekrvavitev, le tako lahko vzdržujejo normalno izločanje urina. Motnja v prekrvavitvi lahko povzroči, da se začnejo v telesu zadrževati in kopičiti odpadne snovi, ki bi jih izločili z urinom, pride do otekanja, motenj v uravnavanju krvnega tlaka in drugih težav. Okvara ledvic lahko pripelje do srčno-žilnih zapletov in do hitrega napredovanja oziroma slabšanja aterosklerotične žilne bolezni, prav tako lahko motnje pri delovanju srca povzročijo motnjo v delovanju ledvic.
-
Samo en cvet, en češnjev cvet, / dehteč in bel / odlomi, moja draga! /Ne bom ga za klobuk pripel, / ne bom ga v gumbnico si del, / odlomi ga, odlomi, draga! // Jaz bom ljudem poslal ta cvet, / vsakomur, ki na križ pripet / trpi v pomladi tej …« Karel Destovnik Kajuh
Prišla je pomlad in zacvetele so tudi že prve češnje. Vsako leto prinaša novo življenje, energijo in veselje. Toda letošnja pomlad je prežeta z žalostjo, saj se nedaleč od nas odvija nerazumljiva in brutalna vojna. Z ruskim napadom na Ukrajino se je zgodilo nekaj nepredstavljivega za večino prebivalcev stare celine. Ruski predsednik Putin jo imenuje posebna vojaška operacija. Osvajalno vojno zagovarja z izmišljenimi razlogi, v resnici pa gre za željo po širitvi ruskega vpliva in meja. Očitno mu za trpljenje nedolžnih ljudi ni mar.
-
Odkar vem zanjo,
imajo dnevi modre oči
in vode barvo njenega krila.
Odkar vem zanjo,
veter šumi njen glas
in rože njene besede govore.Odkar vem zanjo,
sem kot avgustovska noč:
miren, poln zvezd in daljav.Ivan Minatti
Veliko lepih pesmi je napisano o ženskah, pa kot da jih premalo slišimo. Zmrazi me vsakič, ko izvem za nasilje in krivice, ki se jim še vedno dogajajo. Ženska je življenje in ubrana dvojina je najlepša pesem.
Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
Pokojninska blagajna je lani kljub epidemiji koronavirusa dobro poslovala. Dotok prispevkov je bil nad načrtovanim. Leto je zaznamovalo tudi več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja. V letošnjem letu pa bosta na višje prejemke vplivala izplačilo tretjega solidarnostnega dodatka in izredna uskladitev pokojnin, že v kratkem pa bo znana tudi višina redne uskladitve. O poslovanju pokojninske blagajne, spremembah zakona in pogledih na novo pokojninsko reformo smo se pogovarjali z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
-
Naš čas? / Nikoli te ne bom spoznal. / Povsod si, brez središča, brez robov / vse globlje tudi v meni, blag, surov, / teman v obupu, v upanju svetal, / v trpljenju večnost, v sreči le trenutek. Ciril Zlobec
Naš čas, tu in zdaj. Ne bo se ponovil. Zato je tako pomembno, kako ga preživimo, komu ga namenjamo, kako razmišljamo in kako sploh živimo. Slovenci znamo biti precej strogi do sebe in drugih. Obnašamo se tako, kot da je naš čas neomejen. Veliko ga zapravimo za sosedske spore, dostikrat se ljudje pravdajo za nekaj pedi zemlje. Čemu? Zato, da je po njihovo? Ob tem pa izgubljajo zdravje, denar, predvsem pa čas za lepe stvari.
Glasbeno popotovanje Draga Vovka
Novomeška rokovska skupina Rudolfovo je sredi sedemdesetih let ustvarila enega največjih hitov Grem domov v Novo mesto. Besedilo pesmi je napisal Drago Vovk, vrstnik in prijatelj članov skupine, na enem od druženj v takratni Perovi gostilni v Novem mestu, današnjem Slonu. Napisal je še eno legendarno pesem – Peronospora je živ hudič, ki sta jo izvajala ansambel Henček in Pero Lovšin.
Drago ni bil nikoli glasbenik, je pa z glasbo zelo povezan že od najstniških let. Kot novinar že petdeset let piše o glasbi in tudi fotografira, je avtor radijskih oddaj, lastnik snemalnega studia Sraka in Radia Sraka, ki je že od začetka družinski radio. Svoje prve prispevke in fotografije je objavljal v Dolenjskem listu, pozneje pa je pisal za številne revije in časopise (od Stopa, Antene, Mladine, 7D, Kiha do Nedela, Reporterja, Slovenskih novic), še vedno pa sodeluje z našo revijo, kjer predstavlja nekoč zelo uspešne ustvarjalce narodnozabavne glasbe. Pisal je tudi za jugoslovanski reviji Džuboks in Start ter angleški glasbeni časopis Folk News. V tem času se je nabralo veliko fotografij domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev in spominov na stare dobre čase, ko še ni bilo interneta in smo poslušali še gramofonske plošče in kasete.
