Po poti Belokranjcev, ki so rudarili v Elyju
Prosti časseptember '26Ljudje Zgodovina Potovanja

Reportaža
Pred 18 leti je na taščin naslov v Belo krajino prispelo pismo iz Amerike. V angleščini je bilo napisano sporočilo, da je umrla njena sestrična Katica Peshel iz Elyja. Pismo je poslal vnuk njene sestre Mary, Peter Kelley, ki je taščin naslov in pisma našel v tetinem arhivu. Začelo ga je zanimati, od kod izhaja njegov rod. Tako je poleti 2009 z družino prvič prišel na obisk v Slovenijo, nato pa še dvakrat.
Lani sva z možem končno sprejela njegovo vabilo v Minnesoto in obiskala tudi kraj, kamor je odšel njegov dedek, tako kot številni mladi Belokranjci, ki so se pred več kot 120 leti podali s trebuhom za kruhom.
Od voditelja, pevca do igralca

Priljubljenega voditelja z Radia Ognjišče Marjana Buniča krasijo številni talenti. Je pevec, solist, igralec, plesalec in avtor skladb, pa tudi velik zagovornik pravilne rabe slovenskega jezika.
Solistične vloge je pel že v otroškem zboru. Imel je deški sopran, potem se mu je glas razvijal; nekaj časa je pel tenor, zdaj pa bolj bariton in bas. V začetku 80. let prejšnjega stoletja je na pobudo tedanjega župnika na Viču zbral mlade in ustanovil vokalno glasbeno skupino Gloria, ki je delovala 40 let. Začel je tudi pisati skladbe.
-
Letošnje poletje je bilo posebno – ne le zaradi hude vročine, ki smo jo težko prenašali. Poslovilo se je tudi veliko izjemnih in srčnih ljudi. Konec junija je umrl Janez Sušnik, nekdanji predsednik Državnega sveta in predsednik Zdusa, ki se je kot predstavnik upokojencev zavzemal za pravice starejših in medgeneracijsko sodelovanje. Za vedno je odšel Janez Platiše, novinar in fotograf, ki je sodeloval tudi z Vzajemnostjo. V novinarstvo se je podal po upokojitvi in pokazal, kako ustvarjalno in bogato je lahko upokojensko življenje.
Spomini na otroštvo in mladost
Junija se je srečalo veliko generacij, ki so pred leti zaključile osnovno, poklicno, srednjo šolo ali gimnazijo. Vsakogar je usoda odpeljala po drugi poti. Novi izzivi, zadolžitve in preizkušnje so spomine na nekdanje druženje, na anekdote iz šolskih klopi in prve ljubezni potisnili v ozadje. A ob snidenju znajo spet hitro oživeti. Tudi naša generacija se je spomnila obletnice mature, in čeprav so za nami že desetletja, smo zelo hitro spet začeli delovati kot razred, še zlasti ko sta se nam pridružili še razredničarki.
Tudi v Novem mestu najemna stanovanja za starejše

Dolenjska prestolnica je od danes bogatejša za 20 najemnih stanovanj za starejše v velikosti od 36 do 63 kvadratnih metrov. Na Šegovi ulici jih je zgradil Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odprtja sta se udeležila tudi ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki živi v bližini, in novomeški župan Gregor Macedoni.
Dostopi, objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojeni za starejše in gibalno ovirane. Imajo dvigalo, prilagojene kopalnice in opremo, širše prehode in skupni prostor za druženje v pritličju, kjer je še pralnica, sanitarije ter kolesarnica, v kleti pa prostor za shranjevanje vozičkov in koles ter parkirna mesta. Uredili so 55 parkirnih mest, od tega 29 v garaži in 26 na zunanjih površinah.
Za nami je že 20. srečanje bralcev Vzajemnosti
Jubilejno 20. srečanje bralcev Vzajemnosti se je odvijalo v Vodicah na Hrvaškem. Zadnjega maja smo tja odpotovali s petimi avtobusi iz cele Slovenije. Tokrat v organizaciji Turistične agencije Alpetour.
Spet so se spletla nova prijateljstva, sicer pa smo raziskovali del Dalmacije, z avtobusi smo se zapeljali do Primoštena, z ladjico pa po šibeniškem arhipelagu do Skradina in nazaj. Zjutraj in tudi zvečer smo na obali telovadili, popoldan pa se udeležili predavanj. O spremembah pokojninskega sistema je govoril generalni direktor Zpiza Marijan Papež, o čudežnem drevesu, ki da hitro senco pa vrtnar Davor Špehar. Vsak večer smo imeli zabavne igre, predvsem pa se je veliko plesalo.
Zasvojenost pri starejših je spregledana

Med starejšimi naraščajo težave z depresijo, anksioznostjo, upadom kognitivnih sposobnosti, osamljenostjo in zasvojenostjo, ki je, kot so ugotavljali strokovnjaki na posvetu Gerontološkega društva Slovenije, pri njih pogosto spregledana. S tem področjem se v Sloveniji ukvarja zelo malo strokovnjakov, saj je večina pozornosti namenjena mladim in aktivni populaciji.
Tako kot v drugih življenjskih obdobjih je tudi v starosti najpogosteje zlorabljen alkohol. Mnogi v pokoju nadaljujejo z vzorcem pitja, kot so ga imeli, nekateri pa piti začnejo prav v tem obdobju ali ga povečajo. S starostjo pride do številnih življenjskih sprememb: upokojitev, ki je še posebej stresna, če ni prostovoljna, izguba pomembnih ljudi, tudi partnerja, sprememba okolja, travmatični dogodki, socialna izolacija in zdravstvene težave. Otroci se odselijo in mnogi, ki si ne poiščejo družbe, so osamljeni, zato je težave zaradi pitja...
-
»Na jasnem nebu sanja luna,
pod nebom sanja tihi svet,
ta bajni večer jaz bi sanjal
pač tisoč let.« Ivan CankarLetos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja, vsestranskega literarnega ustvarjalca, ki nam je zapustil številna še vedno aktualna dela. Po njem so se zgledovali tudi drugi, med njimi Korošec Prežihov Voranc, ki ni bil deležen dobre izobrazbe, a je rad bral in pisal. V prvi svetovni vojni je kot vojni ujetnik izkusil italijanska taborišča in tudi tam poskušal priti do knjig in časopisov ter pisal, kadar je le mogel. Predvsem pa je sanjal o svojih ljubih Kotljah, s katerimi je primerjal italijanske kraje.
-
Dobro počutjemaj '26Oskrba Aktualno
PRILOGA UVODNIK
S starostjo pešata naša telesna in duševna moč, postajamo počasnejši, okornejši, lahko tudi vse bolj pozabljivi, pridružijo se različne bolezni. Pogosto je težko priznati, da potrebujemo pomoč pri opravilih, ki smo jih nekoč naredili z lahkoto.
Vsi si želimo, da bi tudi v starosti živeli doma, v okolju, ki smo ga vajeni in na katero nas vežejo številni spomini, in blizu domačih. Zato je, če je le mogoče, domača oskrba najboljša. Pri tem ni pomemben le servis storitev, ampak predvsem medčloveški odnos. Pri oskrbi je potrebno veliko potrpljenja, razumevanja in prilagajanja. Prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, pravi, da lep odnos z bližnjimi daje človeku najlepše trenutke do zadnjega diha. V tem sožitju se razvijamo sami in skupnost.
-
Ljudje smo zelo podobni mravljam, ki neutrudno gradijo mravljišče in se podviga ne ustrašijo, tudi če so majhne in krhke. Skupaj ustvarijo neverjetno veliko domovanje. Tudi ljudje iz dneva v dan nekaj ustvarjamo, gradimo in urejamo. Brez neomajne volje in cilja bi težko kaj dosegli. Tako dela nikoli ne zmanjka.
Pri prenovi družinske zidanice smo našli veliko predmetov in orodja, ki so skozi čas izgubili pomen, a pričajo o nekem drugem času in bolj trdem življenju, kot ga poznamo danes. Zagotovo bomo nekaj stvari ohranili, med njimi štedilnik na drva, na katerem je tašča skuhala odlična kosila, kadar se je ob večjih praznikih in v vinogradu zbrala družina. Obenem je prijetno ogrel prostor. Posebno mesto bo dobil tudi francoski porcelan, ki prehaja iz roda v rod že desetletja in je bil na mizi le ob posebnih priložnostih.




