Cilj pokojninske reforme je tudi preglednejši sistem
Ta mesec se bodo pokojnine po napovedih redno uskladile za 4,9 odstotka, izplačan pa bo tudi poračun za januar. Kakšno je stanje pokojninske blagajne in tudi o tem, kdaj nas čaka nova reforma obveznega pokojninsko-invalidskega sistema zavarovanja ter kaj naj bi prinesla, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.
Lani so bile izvedene tri uskladitve pokojnin: januarja dodatna v treh različnih višinah, februarja redna (4,4 odstotka), novembra in decembra pa začasna (4,5 odstotka). Kako pa kaže za letos?
Veliko gostov se vsako leto vrača
Hotel Delfin v Izoli, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, ima od lanskega julija novo vodstvo. Vodi ga Miloš Milivojević, mag. ekonomije in diplomirani strojni inženir iz Kopra, ki ima izkušnje iz vodenja tako industrijske kot storitvene panoge, zdaj pa jih bo nabiral še v turizmu. Hotel je lani po dveh letih covida spet deloval vse leto in zabeležil odlično zasedenost.
To je bila ena izmed uspešnejših sezon, saj so imeli nekaj manj kot 120.000 nočitev, kar predstavlja skoraj 25 odstotkov vseh nočitev v izolski občini. Obiskalo jih je 24.600 gostov, med katerimi prevladujejo domači gosti. Kar 94 odstotkov njihovih gostov je upokojencev. Velika večina je članov upokojenskih društev, ki imajo desetodstotni popust pri ceni, šestodstotnega popusta pa so deležni tudi naročniki Vzajemnosti. »Največje priznanje za nas je, da smo hotel z najzvestejšimi gosti, saj je veliko takih, ki v njem letujejo že desetletja,« doda direktor.
-
»Usoda vseh se v meni razodeva,
v orkanu silnem se je zlila vame,
kot pesek, ki z obrežja val ga sname.
Jaz nisem jaz, sem on, sem ti,
sem vsi … » Vera AlbrehtTako prepleteni smo na tem svetu, da se niti ne zavedamo. Tudi samotarji so povezani z drugimi ljudmi. Morda je teh vezi manj in so bolj rahle, pa vendar so, ker nihče na tem svetu ne more biti popolnoma sam in zase. Vsi imamo ali smo imeli starše, sorojence, partnerje, sorodnike, otroke, vnuke, prijatelje, sodelavce, znance, sosede. Vse te vezi so kot drobne kapilare, ki napajajo naša življenja. Prav vsak med nami pa je svet zase, s svojim poslanstvom in namenom.
Pisano cvetje izpod spretnih rok
Med starejšimi je veliko rokodelcev, ki obvladajo posebna znanja in veščine od vezenja, pletenja, polstenja volne do obdelave lesa in izdelovanja cvetja iz papirja ... Ta del kulturne dediščine z veseljem predajajo mlajšim in tako skrbijo, da ne bo šel v pozabo. Rokodelske sekcije delujejo v kar 170 društvih upokojencev in združujejo okrog 2000 rokodelcev.
Posebna komisija za tehnično kulturo pri Zdusu, ki jo je dolga leta predano vodil Branko Suhadolnik, skrbi, da se to znanje še nadgrajuje in širi med člani društev. Sredi decembra so v Hotelu Delfin v Izoli pripravili že 9. rokodelske delavnice, ki se jih je udeležilo okrog 130 rokodelcev. »Opažamo, da je po covidu zanimanje za sodelovanje še večje kot pred tem, zato smo število udeležencev posamezne delavnice povečali s sedem na deset. Več kot tretjina je bila novincev,« je povedala nova predsednica komisije za tehnično kulturo Zdenka Bevc...
-
Peka kruha z drožmi ni nič novega, tako so kruh pripravljale že naše babice in prababice, dokler jih ni spodrinil industrijski kvas, ki je peko poenostavil in pohitril. Zadnje čase droži ponovno odkrivamo, med korono so postale pravi modni hit. Še vedno pa je veliko predsodkov do tovrstnega kruha, ki ga večina pozna pod imenom kislo testo, čeprav kruh ni prav nič kisel niti zbit, ampak mehak, polnega okusa in s hrustljavo skorjico. Poleg kruha pa lahko z drožmi pripravljamo tudi slastna peciva – od buhtljev, potic, kolačkov, medenjakov do zavitka in palačink.
-
Čudna, čudna so drevesa:
vse nas zebe na jesen,
ona slečejo kožuhe,
ko prihaja mraz leden.
Čudna, čudna so drevesa:
vsak na toplem zdaj je rad,
ona pa kar sama tam na bregu
čakajo pomlad.
Tako občuteno se je v svet dreves poglobila naša priljubljena pesnica Neža Maurer. V njenih pesmih so ji blizu tako ljudje, še posebej otroci, kot tudi živali in rastline. Nastale so takrat, kadar je močno čutila žalost ali veselje. Kajti tudi sreča, ne le nesreča, je breme, ki ga moraš odložiti, je povedala na božični večer na nacionalni televiziji. In ona se ga je rešila s pomočjo pesmi. Dejala je, da se, če vztrajamo in imamo radi življenje, poberemo in gremo naprej. Ljubezen je tista sila, ki vrti ta svet. In če bomo imeli radi ljudi, bodo tudi oni imeli radi nas.
Združila in povezala ju je umetnost
»Kamen ne prenese grobosti. Z njim moraš delati nežno in počasi. Z vsakim udarcem mu dodajaš mehkobo in z obdelavo zaživi novo življenje,« pravita Novomeščana Jožica in Rudi Škof, ljubiteljska umetnika, ki zadnja leta veliko ustvarjata v kamnu. Predvsem iz dolenjskega apnenčastega kamna sta izklesala že veliko čudovitih skulptur, nekatere od njih lahko občudujemo po Novem mestu. Trenutno pa se skupaj z likovnimi ustvarjalci društva Skulpte predstavljata na razstavi Zgodbe vina v kamnu v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Nujen drugačen odnos do starosti
V Sloveniji smo zelo dobri pri skrbi za aktivno starost, na področju dolgotrajne oskrbe pa smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami povsem odpovedali. Med prvimi v svetu smo začeli razvijati geriatrično medicino, danes pa smo edina država, ki nima geriatrov. Odgovore na vprašanje, kako presekati ta gordijski vozel, so skušali najti tudi na okrogli mizi na F3ŽO, ki jo je vodil dr. Božidar Voljč.
Geriatrija je veja interne medicine, ki se ukvarja s proučevanjem, preprečevanjem, lajšanjem in zdravljenjem starostnih bolezni. V Sloveniji jo je začel razvijati prof. dr. Bojan Accetto, vendar smo kasneje to opustili. Po mnenju predsednika Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavla Poredoša so bile za to krive slabe finančne razmere, poleg tega geriatrija med zdravniki takrat ni bila spoštovana.
-
Kamor koli se ozremo, so slabe novice. Grozijo nam podražitve hrane in energentov ter vojna v Ukrajini, ki se zaostruje. Prestrašeni smo, ker se počutimo nemočne. Toda strah je orožje in v interesu tistih, ki želijo manipulirati. Lažje nam bo, če se tega zavedamo in se s stvarmi, na katere nimamo vpliva, ne obremenjujemo. Poskušajmo se osredotočiti na danes in izbrati svojo pot.
Pri energiji poskušajmo privarčevati, kjer lahko, pri hrani nam bodo v pomoč shranki, ki smo jih pripravili iz pridelkov z vrta. Ko kupujemo, izberimo kakovostne stvari, vendar ne pretiravajmo z zalogami. Še vedno namreč zavržemo preveč hrane. Viške pridelkov z vrta zamenjamo s sosedi ali pa jih podarimo. Tako krepimo vezi in solidarnost s skupnostjo, kjer živimo. Če bo treba, lahko na njihovo pomoč vedno računamo. In to je neprecenljive vrednosti, kar se je pokazalo tudi v epidemiji koronavirusa.
-
Še nikoli do zdaj ni bilo na svetu toliko starih ljudi in toliko blaginje, kolikor je je danes. Dolgoživa družba prinaša veliko dobrega in tudi številne izzive. Kateri so in kako jih reševati, smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem, dolgoletnim predstojnikom Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Prepričan je, da lahko k večjemu sožitju in dobremu komuniciranju v družbi največ prispeva babyboom generacija, ki je svet spreminjala tudi v mladosti.
