Potico pečejo po družinskem receptu
Dobro počutjejanuar '25Ljudje Prehrana
Brez potice ni praznikov. Če niste imeli časa ali se vam zdi priprava prezahtevna, ste jo lahko kupili v trgovini. Tudi zahtevnejši so lahko našli takšno, ki je kar se da podobna domači, kot so potice, ki jih pečejo v Pekarni Pečjak.
Za decembrske praznike so spekli 65.000 kosov ali 42 ton. Če bi zložili vse zvito testo za potice drugo za drugim, bi v dolžino naneslo skoraj 11 kilometrov. Čeprav si pri tako veliki količini pomagajo s stroji predvsem pri prvem delu priprave, tj. od zamesitve testa, valjanja, priprave nadeva, nadevanja do zavijanja ter razreza, še vedno veliko dela opravijo ročno: od čiščenja in mazanja pekačev, polaganja zvitka v pekač in zapogibanja testa ob straneh. Potem pekače s potico postavijo v ročni vzhajalnik, kjer jo nadzira eden od starih mojstrov, pred peko jo še napikajo in pečejo pri temperaturi okrog 150 stopinj Celzija približno eno uro. Po peki jo ročno obračajo in potlačijo, da skorjica ne odstopi. Ko se potice ohladijo, pa jih razrežejo na polovice in pakirajo. Decembra so jih pekli v treh izmenah in v vsaki je sodelovalo kar 30 zaposlenih.
-
Rišem hišo lepih pesmi,
rišem jo na srčno stran,
rišem s čopičem ljubezni,
z barvami pričakovanj.Rišem fino tanko črto,
ki gre prek ovir in zla,
v pokrajino vsem odprto,
tja, kjer sreča je doma. Tone PavčekNaj bo leto, ki se je pravkar začelo, prežeto s srečo, zdravjem in ljubeznijo. Pravijo, da sreča domuje v srečanjih, zato vam želim, da bi se v novem letu veliko družili s prijetnimi, zanimivimi in toplimi ljudmi.
Pri Vzajemnosti se bomo potrudili, da boste v reviji vsak mesec spoznali veliko navdihujočih življenjskih zgodb, poskrbeli pa bomo tudi za druženje. V začetku junija se dobimo na že 19. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Kje? Lahko izdam, da smo sledili vašim željam in da se bomo tokrat družili na otoku Krku. Več pa v naslednji reviji, ko bodo objavljene podrobnosti našega letovanja.
-
Lojzka Kovačič iz Novega mesta je dolgoletna naročnica Vzajemnosti, brala jo je, še preden se je leta 1990 upokojila, saj se je nanjo naročil njen mož Jože, ko se je invalidsko upokojil, in tako prihaja v hišo že okrog 40 let.
Najprej prebere zdravstvene članke, potem reportaže in prispevke o dejavnostih društev upokojencev, zelo rada rešuje križanke. Pravi, da jo vsak mesec težko pričakuje. V vsaki številki najde veliko zanimivega in koristnega. Do Vzajemnosti ima poseben odnos, od leta 1995 ima shranjene vse številke revije. Skoraj redno hodi tudi na srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ker je vedno nekaj novega, se rada druži in spoznava nove ljudi, vidi kraje, ki jih sicer ne bi, še posebej ima rada izlete z ladjico, z zanimanjem pa prisluhne tudi predavanjem.
-
Tiho pada mrak
v dalji se zgublja korak
in pušča sledi preteklih dni.V srcih se želja rodi
po miru, ljubezni in dobroti
za vse ljudi.
Srečko KosovelPred nami so najlepši prazniki. Ali ste v stiski, ker ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim? Nabiralniki so že polni reklamnih letakov, iz ponudb pa lahko ugotovimo, kako se je vse podražilo, bega nas tudi obilica ponudbe. Kaj izbrati? Škoda je, da bi dneve prebili v iskanju daril po trgovskih centrih. Zakaj pa ne bi podarili nečesa, kar znamo narediti sami. Lahko so to tople nogavice, domači sok, deska, ki smo jo izdelali iz pravega lesa, potica ali piškoti, kot smo jih pekli včasih. Zagotovo bodo takšna darila bolje sprejeta. Predvsem pa tistim, ki jih imamo najrajši, podarimo čas.
Kapitalska družba v blagajno Zpiza prispevala 65 milijonov evrov
Dobro je vedetinovember '24Pokojnine
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se je na septembrski seji seznanil tudi s poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v lanskem letu. Ta je po letu 2022 znova poslovala pozitivno. Pred vplačilom v blagajno Zpiza je ustvarila dobiček v višini 114,9 milijona evrov. Od tega je v pokojninsko blagajno lani prispevala 65 milijonov evrov.
Kapitalska družba pa poleg zagotavljanja dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno skrbi tudi za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS. Vrednost sredstev sklada je konec leta 2023 dosegla 931,2 milijona evrov, vanj pa je bilo vključenih 50.622 zavarovancev oziroma članov. Lani je vrednost izplačanih poklicnih pokojnin znašala 5,1 milijona evrov in se je v primerjavi z letom 2022 povečala za 18 odstotkov.
Z rožami sta navdušila obiskovalce
Zgodbenovember '24Ljudje Ročna dela
Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje so zelo veliko občudovanja poželi šopki, ki so jih prejeli nagrajenci festivala, ustvarile pa so jih spretne roke Verene in Zvonka Mikša iz Dornave. Videti so bili kot pravi, čeprav so bili izdelani iz krep papirja.
Na stojnici Turističnega društva Breza Pragersko - Gaj, ki sta ga zastopala, je bilo poleg gerber na ogled tudi veliko drugega cvetja, od sončnic, nageljnov, vrtnic do božičnih zvezd. Cvetje je bilo tako umetelno izdelano, da bi ga zlahka zamenjali za naravne rože, zato so se pri njiju ustavili številni obiskovalci, med uglednimi gosti tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Na festivalu sta sodelovala prvič in bila vesela nad dobrim odzivom, ki sta ga sicer navajena v domačih krajih. Izdelovanja rož iz papirja sta se lotila pred šestimi leti, potem ko so zrastli vnuki in niso več potrebovali varstva. V aktivni dobi sta se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, Verena je bila vzgojiteljica, Zvonko pa računovodja. Ko sta se upokojila, sta najprej pomagala pri skrbi za vnuke, pred šestimi leti pa sta se lotila izdelovanja cvetja iz krep papirja. Do tedaj s tem nista imela nobenih izkušenj, se je pa s tem nekdaj ukvarjala Zvonkova mama.
-
Ne gre za to, koliko je človek star, ampak za to, kako se postara. Ursula Lehr
Življenje od nas pričakuje, da se postaramo in gremo skozi vse »letne čase«. Na opevano mladost še zdaleč nimajo vsi lepih spominov, lahko je bila težka in jih je za vedno zaznamovala. Z leti se umirimo in upočasnimo, tudi zato, da lahko uživamo v sadovih življenja – kot kmetje v jesenskih pridelkih. Čeprav je prehod v upokojenski staž priložnost, da zaživimo po svoje, postavimo sebe na prvo mesto in uživamo v konjičkih, za katere prej ni bilo časa, je za mnoge lahko težak. Zakaj?
-
NAŠ POGOVOR
Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.
-
V spominih se zelo rada vračam v otroštvo. Na manjši hribovski kmetiji smo živeli skupaj z očetovo mamo in se dobro razumeli. Poleti smo se z brati vsaj enkrat odpravili na kopanje v bližnje toplice in tako sem nekoč nagovorila tudi staro mamo, da bi šla z nami. Vedno je bila le doma, najdlje je šla do bližnjega mesta, kamor je nesla prodajat smetano ali jajca, drugače pa je ves čas delala na zemlji, da je lahko kot vdova po vojni h kruhu spravila svoje otroke. Zelo me je presenetila, bila je za stvar.
Odnos do starejših je ogledalo družbe
Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel največji evropski dogodek za starejše – že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal še danes in jutri. Starejše in tudi mlajše vabijo na številne kulturne nastope, najrazličnejše delavnice na temo zdravja, aktivnega staranja, pa na aktualne okrogle mize in pogovore z znanimi in manj znanimi Slovenkami in Slovenci. Vstop je prost.
Na otvoritveni slovesnosti, ki je po kovidnih omejitvah spet potekala v polni dvorani, je predsednik MZU Ljubljana in soorganizator festivala Marjan Sedmak poudaril, da festival ne sme biti le enkraten dogodek, ampak proces, ki teče skozi celo leto, zato so ustanovili Forum F3ŽO, ki je letos pripravil že tri dogodke.
