Mozaik življenja v spominih in pesmih

Zgodbeapril '23

Skozi življenje vsakdo potuje po svoji poti, na katero se radi vračamo v spominih. Konrad Kot iz Griž, ki je pred kratkim stopil v 98. leto življenja, jih je zapisal, nekaj pa jih je delil z nami.   

Rodil se je v Pongracu pri Grižah. »Po končani osnovni šoli mi je oče, rudar v rudniku Zabukovica, uredil prakso oziroma izobraževanje za strojnega ključavničarja. Dodelili so me nekemu strugarju iz Savinjske doline. Leta 1940 smo preživljali zelo mrzlo zimo. Od doma sem si za malico prinesel samo kos kruha, medtem ko si je strugar kuhal meseno klobaso. Ponudil mi je vročo juho od klobase ter dejal, da si lahko vanjo nalomim svoj kruh. Z velikim ponižanjem, predvsem zaradi hudega mraza, sem to sprejel. Ja, tako je bilo v moji mladosti, krivice se ponavljajo. Tudi v tem desetletju se je že zgodilo, da reven otrok v šoli ni imel plačane malice in je zato ostal lačen,« je kritičen Konrad. Po strokovnem izpitu je kot kvalificirani strojni ključavničar delal v rudniku Zabukovica vse do 23. aprila 1944, ko je odšel v partizane.