Št. 4, april 2023
-
Zgodbe iz otroštva
Starejši ko smo, lepše se je spominjati dogodkov iz otroštva. Največkrat privrejo na dan v prijetni družbi vrstnikov, prijateljev in znancev. Pripovedovanje se hitro razvname in zgodbe si sledijo kot v kakšnem filmu. Vmes pa je veliko smeha in vsi žarijo, kot bi se jim s spomini vrnili tudi razigranost in energija iz mladosti. Pred kratkim sem se znašla v prijetni družbi možakarjev, ki so po skupni delovni akciji ob hrani in pijači začeli pripovedovati svoje dogodivščine iz otroštva.
Med njimi so se spletle prijateljske vezi, ki jih povezujejo še danes, ko so že upokojeni. Samoumevno se jim zdi, da si še vedno pomagajo. Nove generacije odraščajo z internetom in brez enajste šole pod mostom, zato so drugačne tudi njihove vrednote. Več je egoizma in odtujenosti. Včasih smo se iz takih, ki so se postavljali in bahali, norčevali. Postavljanje ni bilo priljubljeno, danes pa je na družbenih omrežjih tega največ.
Kazalo
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc Starša sta v oporoki določila, da po smrti vso njuno premoženje preide na enega od treh sinov, pod pogojem, da do smrti poskrbi zanju v finančnem smislu, saj mama nima pokojnine, oče pa le skromno pokojnino. Sin je poročen in ima dva polnoletna otroka. Očeta zanima, kdo bi bil dolžan finančno poskrbeti zanju, če bi ta sin slučajno umrl prej kot ona dva?
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Delež, ki ga v pokojninsko blagajno prispeva državni proračun, se zmanjšuje Na seji 27. februarja je Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med drugim razpravljal o predlogu letnega poročila za leto 2022. Iz poročila je razvidno, da so glavni vir pokojninske blagajne prihodki od prispevkov (80,4 odstotka). Število zavarovancev od leta 2013 narašča in je lani prvič v zgodovini preseglo milijon. Lani je bilo povprečno 628.082 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je za 0,5 odstotka več kot v letu 2021 in gre za eno nižjih stopenj rasti v zadnjih 32 letih.
Večanje digitalnega razkoraka med starejšimi Evropa je digitalno najbolj povezana regija na svetu, saj skoraj 90 odstotkov ljudi uporablja splet. Res pa te številka prikrivajo velike razlike med državami in skupinami prebivalstva. Veliko prebivalcev se sooča z vse večjimi izzivi, da bi se spopadali s hitro digitalizacijo številnih storitev, ki so bistvenega pomena današnje družbe.
Kako do informativnega izračuna datuma upokojitve in višine pokojnine Ali vas zanima, kdaj se boste lahko upokojili? Kakšna bo višina vaše pokojnine? Kje lahko hitro in enostavno pridobite splošno informacijo o predvidenem datumu izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine ter pričakovani višini pokojnine?
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Mozaik življenja v spominih in pesmih Skozi življenje vsakdo potuje po svoji poti, na katero se radi vračamov spominih.Konrad Kot iz Griž, ki je pred kratkim stopil v 98 leto življena, jih je zapisal, nekaj pa jih je delil z nami.
Šola je zakon! Slovenski šolski muzej v letošnjem letu praznuje 125-letnico ustanovitve, saj ga je 2. avgusta 1898 ustanovila zveza takratnih učiteljev. Domuje v prostorih v središču Ljubljane, ob Slovenski cesti, ki so bili že v preteklosti tesno povezani s šolstvom; najprej so tu delovale uršulinske šole, nato šola za medicinske sestre.
Zlati Daničini prsti Danica Zeljkovič se zdi običajna ženska svojega kraja. A kdor jo pozna, ve, da njeni hitri prsti čarajo čudovite izdelke. Na Ilirskobistriškem velja za prepoznavnejšo rokodelko, morda je tudi že med najstarejšimi. Vendar z leti ne izgublja ne natančnosti ne čuta za estetiko, temveč celo sledi modnim trendom.
Šumi – bomboni za vse generacije Podjetje Šumi je v zavesti premnogih otrok in odraslih zapisano po znamenitih bombonih in že kar kultnih kovinskih škatlah, v katerih so jih hranile naše mame in babice. Za prebivalce Ljubljane pa ima še dodaten pomen. Mnogo let je v Gradišču, v strogem mestnem središču delovala tovarna bombonov, po njeni selitvi na Šmartinsko cesto je tam nastal lokal z enakim imenom, na tem mestu pa pravkar zaključujejo veliko stanovanjsko zgradbo, poimenovano Palača Šumi.
Za volanom pri stoprvem letu Amalija Umek iz Tržišča oziroma Mlinarčkova Malči je pred kratkim praznovala 101. rojstni dan. Kleno gospo, ki živi sama in se s svojim avtom fiatom avtomatik še vedno sama zapelje v trgovino, na banko, ali na kavico do bližnje gostilne, je praznovanje nekoliko utrudilo. „Vse sem že povedala, nimam kaj novega dodati, pa še zdravje mi je začelo malo nagajati,“ potoži. To pri stoprvem letu in razburkanem življenju, ki ga je imela, niti ni čudno.
Gore ga pomlajujejo in bistrijo Planinec, alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec, učitelj smučanja, dolgoletni predsednik Planinskega društva Kranj in predsednik Planinske zveze Slovenije, župan Preddvora, pa tudi uspešen gospodarstvenik in udeleženec prve jugoslovanske alpinistične odprave v pakistanski Hindukuš in vodja prve slovenske odprave v pogorje Kilimandžara in Mawenzije – vse to je Franci Ekar.
Kombinacija svetovljanstva in ljubezni do kmetije Na Dolenjskem je priimek Šeruga dokaj redek, vendar kljub temu zelo prepoznan – po popotniku in novinarju Zvonetu Šerugi in po idilični turistični kmetiji. V Selah pri Ratežu je ta kmetija »skrita« v skoraj pravljično dolino; cvetje krasi okna in dvorišča vseh treh poslopij, skozi kmetijo teče potok, ki je poln postrvi, človeka objame občutek miru in lepote. Od tu izhajajo bratje Šeruga – Slavko, Branko in Zvone, sestra Vida pa je žal že pokojna.
Zakaj Bloški planoti rečejo tudi slovenski Tibet Obcestna gručasta vas leži v osrednjem delu Bloške planote pod hribom Liscem (872 m), na križišču cest proti Novi vasi, Cerknici, Cajnarjam in Velikim Laščam. Naselje sestavlja staro jedro okrog podružnične cerkve Marijinega vnebovzetja in vaškega vodnjaka (štirne) ter območje ob nekdanjih vojaških objektih. »Slednje, oficirske bloke, imenovane 'vile', vidimo v ozadju zgornje leve slike na razglednici, izdani med svetovnima vojnama. Pred njimi je Lenčkova trgovina in gostilna, ki sta prenehali delovati po drugi vojni. Zgornji desni motiv prikazuje vaško središče s kapelico in štirno, videti pa je tudi gasilski dom in baročni cerkveni zvonik. Poleg smučanja in jadralnega letalstva je bila Bloška planota nekoč znana tudi po dobrih živinskih mešetarjih,« nam je pojasnil 65-letni upokojeni učitelj zgodovine Milan Škrabec.
Boleči kolki in kolena »Ljudje, zlasti starejši, imajo pogosto težave s kolki in koleni zaradi artroze, kot rečemo degenerativnim spremembam sklepov. Gre za obrabo sklepnega hrustanca, ko ta postopno izginja, robovi sklepnih površin se razoblikujejo – nastajajo nekakšni kostni izrastki, pride tudi do osteoskleroze (zgostitve kosti),« pravi mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, s katero smo se pogovarjali o teh težavah.
Ohranimo zdrava jetra Jetra niso romantična kot srce ali skrivnostna kot možgani, so pa enkratna in izredno močna žleza, ki sodeluje pri prebavi v tankem črevesu in pri presnovi v celicah. So brez živcev, zato nas ne bolijo, zato ne zaznamo bolezni jeter, dokler te niso že napredovale. Je pa res, da se jetra lahko povsem obnovijo, naravno regenerirajo, tudi če je ostala samo četrtina nepoškodovanega tkiva.
Pomagajo ohranjati naše zdravje Probiotiki so zdravju prijazne bakterije, ki nam pomagajo ohranjati splošno zdravje in dobro počutje. Žive kulture teh bakterij v obliki fermentirane hrane so uporabljali že naši predniki, ker so vedeli, da pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni.
Vsestranski pomen prebiotikov za krepitev zdravja Leta 1995 sta Glenn Gibson in Marcel Roberfroid prva opredelila pojem prebiotiki. Gre za pojmovanje prebiotikov v širšem smislu, po katerem mednje uvrščamo vse užite snovi, ki pripomorejo k ustvarjanju ustreznih življenjskih pogojev za koristne črevesne bakterije. V tem smislu sodi med prebiotike tudi sirotka, ki sicer ni hrana za koristne bakterije, a vsebuje mlečno kislino, ki jim godi.
Z redno masažo do boljšega zdravja in počutja Masaža telesa je oblika terapevtskega dotika, ki zelo pozitivno vpliva na naše telesno in duševno dobro počutje ter zdravje. Če pri tem uporabimo ustrezno terapevtsko kremo ali olje, je učinek še boljši.
Ledvična bolezen pospešuje staranje Ledvice in srce sta zelo povezana in odvisna drug od drugega, na kar (pre)pogosto pozabimo. Slabše kot delujejo ledvice, hitreje se telo stara. Pravzaprav slabo delovanje ledvic vpliva na zdravje vsega telesa, še posebej pa na srce in žile.
Zapleti pri pljučnici lahko ogrozijo življenje Pljučnica je dokaj pogost vzrok smrti pri nas, zlasti med starejšimi ljudmi. Najpogostejši povzročitelj pljučnice je pnevmokok (Streptococcus pneumoniae), ki povzroča tudi meningitis, bakterimijo (vdor bakterij v kri), vnetje obnosnih votlin in vnetje srednjega ušesa, kar je pogosto pri otrocih.
Pomladne kombinacije s krili Že lani ste verjetno na modnih policah opazili širša in daljša krila. Lahko so iz bombaža, lanu, viskoze ali iz poliestra, ki obdrži obliko pliseja. V toplejših dneh tako krilo prijetno nadomesti hlače. Potrebno pa je obvladati nekaj trikov, kako ga prilagoditi določenemu tipu in višini postave.
Vprašajte dermatologinjo Zdravnica Mateja Lisjak, specialistka dermatologije, odgovarja na vaša vprašanja o kožnih težavah.
Pomladansko gibanje s palico Sprehodi in delo zunaj so, kar se tiče gibanja v sodobnem življenjskem ritmu, premalo za človekov organizem. Omenjeno velja za vsa življenjska obdobja. Današnji način življenja prinaša potrebo po dodatnem gibanju, ki ohranja telo vitalnejše. Še posebej se to pozna na hrbtenici in sklepih. Prikazane vaje s palico vitalnost vzdržujejo in nadgrajujejo.
Vitamin D in telesna dejavnost ohranjata zdrave možgane Številni raziskovalci po svetu skušajo ugotoviti, kateri so dejavniki, ki pri mnogih starejših sprožijo zmanjševanje možganskih funkcij in pojav demence. Oba prispevka sta rezultata prospektivnih raziskav, to so tiste, pri katerih dlje časa spremljajo večjo skupino ljudi, kar dviguje vrednost njihovih ugotovitev.
V oljčnih listih se skriva velik naravni zaklad zdravja Kljub temu, da se raziskovalci že vse od druge polovice 19. stoletja intenzivno ukvarjajo z raziskovanjem zdravilnih koristi oljčnih listov, so v Sloveniji žal še vedno premalo cenjeni. Po podatkih avstralskih univerz vsebujejo kar 30-krat več antioksidantov kot zelo kakovostno hladno stiskano oljčno olje, zatrjuje Polonca Andrejčič Mušič, ki v svojem tretjem življenjskem obdobju neizmerno uživa v odkrivanju bogate zeliščne zakladnice in v izdelovanju naravnih pripravkov.
Kuhamo po starih receptih Za praznike rada pokukam v stare knjige in pobrskam za zanimivimi recepti. in najdem jedi, ki jih skoraj ni več videti na naših mizah.
Skrb za lastno dobro je gradnik varnosti Čas epidemije in podobnih dogodkov, ki globalno pretresajo človeštvo (vojne, naravne katastrofe, ekonomske, gospodarske in zdravstvene krize…), v veliki meri zamajejo občutek varnosti ljudi. Starejši ljudje, ki so preživeli različne vojne ali so jih doživljali preko pripovedovanj svojih bližnjih, imajo večkrat privarčevano določeno vsoto denarja za »hude čase«. Ta zlata rezerva je lahko tudi kaka druga stvar, ki ima vrednost – nepremičnina, denar, vrednostni papirji, delnice, zlato …
Velikonočna dekoracija Velika noč, praznik veselja in upanja, je pred vrati. Praznično pogrnjena miza pričara praznično vzdušje, čar pirhov pa prebuja ustvarjalni duh. Idej je na pretek.
Malo domišljije – velika sprememba Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Glasba ji prižiga lesk v očeh Slovensko muzikološko društvo je mag. Moniki Kartin pred kratkim podelilo Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo. Josip Mantuani velja pri nas za začetnika muzikologije, Monika Kartin pa je zapustila neizbrisno sled svojega dela, kjer koli že ga je opravljala. Naj bo v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je bila vodja programa resne glasbe in baleta, v Slovenski filharmoniji kot umetniška direktorica, kulturna atašejka v Berlinu, ustanoviteljica glasbene agencije Allegro in profesorica klavirja, s čimer se ukvarja sedaj. Osvetlili bomo nekaj zanimivosti iz njenega pestrega delovnega življenja. Začnimo z nagrado.
Mirtoviški potok pri Kolpi Porečje zgornje Kolpe sodi v deželo Petra Klepca, ki ga imajo domačini za mitološkega junaka. To pravljično lepo področje je zaradi svoje odmaknjenosti še vedno zelo prvinsko in nekateri predeli so še skoraj nedotaknjeni.
Kulinarične skušnjave v senci srednjeveških stolpov Ob omembi Bologne, prestolnice italijanske dežele Emilia – Romagna, sem vedno pomislil na tovarno svetovno znanih motociklov Ducati ter na špagete po bolonjsko. A že ob prvem obisku so mi domačini z nasmehom pojasnili, da znamenita jed sploh ne izvira iz Bologne! So pa še kako navdušeni nad dobro hrano in ni čudno, da mesto slovi kot kulinarična prestolnica tega dela Italije.
Cvetoče zasaditve za toplejše dni Strokovnjaki so dokazali, da barve zbujajo posebne občutke v ljudeh, zato s cvetličnimi zasaditvami na balkonih in terasah poskrbimo za pozitivno in veselo razpoloženje.
Operi me, kliče vaš avtomobil Za avtomobile je zima najbolj agresivno obdobje, zato na pomlad zahtevajo nekaj nujne nege. Ostanki posipov na cestah namreč povzročajo škodo na vozilih.
Stanovanje v starosti: varna in uporabna kuhinja Kuhinja lahko močno ovira kakovost bivanja starejših in je v marsičem posebna. Ne more biti v katerem koli prostoru stanovanja, saj je pogojena z napeljavo (vodo, odtokom, odzračevanjem). Za varno in uporabniku prijazno staranje domá jo je treba prilagoditi tako, da so kuhinjske površine, omarice in naprave dostopne in osvetljene, prostor pa omogoča mobilnost.
Klik varnostnega pasu lahko reši življenje Varnostni pas je eden glavnih ukrepov za zmanjševanje števila prometnih nesreč s hujšimi posledicami. A pripenjanje v avtomobilih očitno ni tako samoumevno kot si mislimo.
Naj bo v košari res samo čemaž Spet se je začela sezona nabiranja čemaža v naravi, ki nam odlično popestri spomladanski jedilnik. Vendar ni odveč opozorilo na previdnost, da ga morda ne zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami.
Da bodo sadike sadnih dreves in grmovnic dobro uspevale April je tu in rastna sezona prehaja v polnost. Breskve in marelice so že odcvetele, na vrsti so jabolka, hruške, češnje in ostalo sadno drevje. Očarali nas bodo lepi zvončasti vinskordeči cvetovi asimin in veliki beli cvetovi kutin. Vse pa bo dobro raslo in uspevalo le, če smo zanje v začetku pomladi lepo poskrbeli.
Petje in domača glasba Ko so se zbrali, leta 1975, so fantje najprej začeli peti v oktetu Donit. »To je bil 'fabrški' oktet Donita iz Medvod, ki je imel svojo podružnico tudi v Sodražici in tedaj je bilo v modi, da je imelo vsako podjetje tudi svoj oktet ali zbor. Oktet Donit je nastal z namenom ohranjanja ljudskih običajev, kot so vasovanje, petje podoknic ali na svatovskih sprevodih. Petje so vzeli zelo resno, redno so imeli vaje, nastopali so tudi na kulturnih dogodkih v različnih podjetjih,« pove o začetkih okteta Janez Rigler, član skupine.
Odporne sorte trte, ki jih ne škropimo Spoznajte stare in odporne sorte trte z belimi in črnimi grozdnimi jagodami in ne zgrešite novih, ki jih ni treba škropiti. Vse bolj so priljubljene namizne sorte brez pešk. Veliko vinogradnikov se odloča za sorte, ki jih ni treba škropiti in tako pridelajo ekološko vino.
Berchtesgaden in Orlovo gnezdo
Plesti je začel po naključju Zjutraj sedim za mizo, obrnjen proti oknu. Gledam na travnik, na hiše onkraj travnika in na cerkev svetega Mihaela v ozadju. Mnogokrat se mi pogled ustavi na hiši s kurnikom in majhnim čebelnjakom v ospredju. Sosed se torej ukvarja s kokošmi in čebelarstvom; dolgo pa nisem vedel, da se ukvarja tudi z rokodelstvom, in sicer s pletenjem izdelkov iz šibja.
V zdravstvu ni prostora za egoizem Zdravstveni sistem že dolgo ne deluje več tako kot bi moral – da pa pacienti to čim manj občutimo, gre zasluga mnogim izjemnim posameznikom med zaposlenimi, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in državna svetnica za področje zdravstva.
Še malo, pa se vidimo na Braču Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, naše srečanje od 28. do 31. maja se hitro približuje. Sporočamo, da je le še nekaj prostih mest na avtobusih, ki peljeta potnike z velenjskega, celjskega in novomeškega konca.
Imeti vid in videti ni vedno isto Društvo Svetloba združuje bolnike z redkimi genskimi boleznimi, ki prizadenejo mrežnico ali vidni živec. V Sloveniji je okoli tisoč bolnikov s tako gensko okvaro, vsak pa ima svojo zgodbo,s katerimi opozarjajo na specifike bolezni, ki zaenkrat še niso ozdravljive in vodijo v slepoto. Ta lahko nastaja postopno ali naenkrat.
Vem, da nič ne vem Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o vseživljenjskem izobraževanju.
Hrvaška postaja vse bolj starajoča se družba Uradni rezultati zadnjega popisa prebivalstva na Hrvaškem so bili dokaj presenetljivi. Najprej zaradi dejstva, da ima država uradno kar za skoraj 10 odstotkov manj ljudi kot pred desetimi leti (letos jih šteje zgolj 3.871.833 in nič več 413.056 več), pa tudi zaradi dejstva, da je Hrvaška hitro starajoča se družba. Že skoraj polovica prebivalcev, oziroma 44 odstotkov, je namreč starejša od 50 let.
Živeti doma ob srčnosti socialnih oskrbovalk »Življenje prinese trenutek, ko potrebuješ pomoč drugih. To se je zgodilo tudi meni in nikoli ne bom pozabila, kako je vrata mojega doma prvič prestopila socialna oskrbovalka. Prejemnica pomoči na domu sem že osem let in prav vsem oskrbovalkam, ki so me v tem času obiskovale, sem hvaležna za njihovo požrtvovalno delo in za trenutke sreče v njihovi družbi. So tudi moja vez z zunanjim svetom, saj le redko zapustim dom, ki je na prelepem, a odročnem in predvsem pozimi težko dostopnem kraju,« pohvali delo socialnih oskrbovalk oseminosemdesetletna letna Katica Pešak iz občine Vojnik.
Osnovna vsakdanja opravila pri sodobni dolgotrajni oskrbi Ob staranju prebivalstva se naglo večajo potrebe po oskrbi. Težave pri tem rešujejo po evropskih državah že četrt stoletja s sodobnimi zakoni o dolgotrajni oskrbi. Zadnja leta se tudi slovenske vlade odločajo, da bomo začeli reševati naše pereče probleme pri oskrbi onemoglih ljudi. Skupno izhodišče vseh sodobnih zakonov o dolgotrajni oskrbi je javna pomoč pri vsakdanjih opravilih.
