SVET IN MI                                                                                       

julij '23

Glasba je možganska telovadba

Če hočete razgibati telo, pojdite v telovadnico. Če pa hočete razgibati možgane, poslušajte glasbo, pravijo strokovnjaki. Le malo stvari tako spodbuja možgane kot glasba. Če hočemo ohraniti možgane v procesu staranja čim dejavnejše, je poslušanje glasbe ali igranje na glasbilo, če seveda znamo, eno najboljših orodij za možgansko telovadbo.

Raziskave kažejo, da ima poslušanje glasbe številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim zmanjšuje občutek tesnobe, znižuje krvi tlak in celo omili bolečino, izboljšuje spanec, dviga raven splošnega počutja, spodbuja duševno odzivnost ter izboljšuje spomin. Raziskovalci so skušali ugotoviti, kako naši možgani slišijo glasbo. Zvočniki ustvarjajo valovanje zraka, ki vstopi v ušesni kanal, kjer ga prestreže ušesni bobnič. Ta valovanje spremeni v električni signal, ki po živčnem sistemu potuje do možganskega debla, kjer se ponovno sestavi v tisto, kar dojemamo kot glasbo. Glasba ima svojo matematično strukturo, ki temelji na povezavah med posameznimi toni, njihovo višino, jakostjo in trajanjem. Ne da bi se tega zavedali, morajo naši možgani opraviti kar precej preračunavanja, da iz velike količine tonov dobijo neko smiselno celoto.

Zdravilna moč glasbe pa ni omejena le na znanstvene raziskave, z nekaj metodami lahko njene koristi za možgane preizkusimo v vsakdanjem življenju. Pogosto poslušamo le eno zvrst glasbe, po navadi tisto, s katero smo odraščali, druge zvrsti pa na splošno puščamo bolj ob strani. A to je morda premajhna stimulacija za možgane, saj drugačna vrsta glasbe prinaša nove izzive. Zato ne bo nič narobe, če kdaj poslušamo glasbo, ki jo sicer poslušajo naši vnuki. Morda izkušnja na začetku ne bo najbolj ugodna, vendar bo glasba, ki je nismo vajeni, prisilila možgane v napor, da bi razumeli nove zvoke – to pa je že možganska telovadba. Drugi način je, da izberemo glasbo, ki jo povezujemo z določenim obdobjem v življenju, ki bi ga radi priklicali v spomin. Možgani bodo takoj začeli iskati povezave in spomnili se bomo dogodkov, ki se jih sicer morda ne bi. Pa še to: vedno poiščimo takšno glasbo, ki nam osebno ustreza. Ljudje smo različni in tisto, kar nekoga sprošča, morda na drugega deluje moteče.

Povzeto po hopkinsmedicine.org

 

Potovanja v starejših letih

Potovanje je lahko izjemna in lepa izkušnja tudi v jeseni življenja. Ni malo ljudi, ki so čakali na upokojitev, da bodo končno imeli čas za potovanje v zanimive kraje. Zakaj bi se torej temu odpovedali, če jim materialne možnosti in zdravje to dopuščajo? Z nekaj prilagajanja in dobro pripravo je mogoče tudi v starejših letih obiskati zanimive kraje in doživeti marsikaj lepega.

Pravijo, da je potovanje edina stvar, ki jo lahko kupimo in nas resnično obogati. Odkrivanje novih krajev, spoznavanje novih ljudi in običajev nam razširita duha in nas naredita čustveno močnejše. Aktivno preživljanje prostega časa na počitnicah ali potovanju ponuja več možnosti za telesne aktivnosti, kot bi jih imeli doma. Obenem nas potovanje potisne iz cone udobja, z uspešnim premagovanjem izzivov na poti ali okoliščin, ki jih nismo navajeni, pa se poveča naša samozavest. Res je sicer, da marsikoga že sama misel na potovanje navdaja z nelagodjem. Toliko stvari gre lahko narobe, na toliko stvari je treba paziti, kaj če na poti zbolim, kaj če … Vse to so tehtni pomisleki, a naj nas nikar ne odvrnejo od novih doživetij. Res pa je, da je za prijetno in varno potovanje potrebno nekaj več priprav.

Potovanje je najprijetnejše v družbi partnerja ali ljudi, s katerimi smo si blizu. Ne nazadnje je tako tudi najvarnejše, če bi šlo kar koli narobe. Če potujemo v lastni režiji, izberemo destinacijo, ki logistično ni prezahtevna. Ne naložimo si pretežkih bremen in odvečnega stresa s pogostim menjavanjem prevoznih sredstev, sploh če tega nismo vajeni. Zagotovo manj stresno je potovanje z agencijo, kjer je organizacija prepuščena profesionalcem, program pa je znan vnaprej. Tako torej vemo, kaj lahko pričakujemo. Pazimo le, da program ni preveč zgoščen, saj nam bo vmes prišlo prav tudi nekaj počitka. Tudi če smo bili nekoč vajeni potovati le z nahrbtnikom na ramah, si zdaj le privoščimo malo več udobja na poti. Pazimo, da ob raziskovanju novih krajev nikoli ne bomo žejni ali lačni – pravočasno si označimo možne postanke na poti. Če imamo zdravstvene težave, se pred potjo posvetujemo z zdravnikom, seveda moramo s seboj vzeti tudi dovolj zdravil, če jih redno jemljemo. Če potujemo v tujino, si vsekakor zagotovimo tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje.

Povzeto po leisurecare.com

Pripravlja: Maja Črepinšek


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media