Št. 7-8, julij/avgust 2023

  • Polepšajmo si poletje 

    julij '23

    Dragi bralci, zaupali ste nam veliko poletnih zgodb iz otroštva in mladosti. Čeprav ste živeli skromno, imate veliko lepih spominov. Med poletjem ste v glavnem delali in pravih počitnic, kot jih poznajo otroci danes, niste imeli. Morje so videli le nekateri, hladili ste se v bližnjih rekah ali potokih, pekli koruzo in krompir, v neznane in daljne kraje pa ste potovali le s pomočjo knjig. Uživali ste in se veliko smejali. V lepem spominu so vam ostali tudi stari starši, pri katerih ste mnogi preživljali proste dni.

Kazalo

Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc

Ponovna uvedba zagotovljene vdovske pokojnine Za ponovno uvedbo zagotovljene vdovske pokojnine upravičencem do lastne in vdovske pokojnine si prizadevam že od leta 2017. V letu 2011 sem nasprotoval ukinitvi te pravice, a žal neuspešno. Zato sem zadovoljen, da je vlada v zakonodajno proceduro posredovala predlog ZPIZ-2S, ki med drugim predvideva ponovno uvedbo zagotovljene vdovske pokojnine.

Letos bo tudi zimski dodatek Poleg predloga sprememb ZPIZ-2S, pa sta bila za letos in drugo leto sprejeta tudi dva začasna ukrepa za zagotovitev boljšega gmotnega položaja upokojencev z uvedbo zimskega letnega dodatka, ki bo izplačan decembra, in začasno povečanje pokojnin od novembra v višini 1,8 odstotka, z napovedjo, da naj bi to povečanje veljalo tudi v januarju 2024.

Nova predsednica Zdusa je Zdenka Jan Po dveh mandatih vodenja največje upokojenske organizacije se je poslovil Janez Sušnik. Na volilnem zboru, ki je potekal 19. junija, so člani odločili, da vajeti prevzame predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Zdenka Jan.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Dan je vedno prekratek Lojzka Reščič je bila skoraj celo delovno dobo zaposlena v podjetju Salonit Anhovo. Še vedno je zelo dejavna v Združenju za beton in beton promovira, kjer more, ker, kot pravi, gre za trajnostni in zelo dober in uporaben gradbeni material.

Zgodbe o ribah, konzervah in razvoju mest Sprehod po današnji Izoli, osrednjem slovenskem mestu, povezanim z ribištvom, nas žal ne more navdušiti. Sredi mesta namreč naletimo na propadajoče ostanke nekdanje ribiške predelovalne industrije, podirajoča proizvodna poslopja, zarjavele table, vse skupaj ograjeno z žičnatimi ograjami, ki očitno čakajo na neke boljše čase. Glede na to, da so Delamaris iz Izole preselili že leta 2014 je težko razumeti, da za to območje ne najdejo novih vsebine in ostajajo le žalosten spomin nekoč ene največjih slovenskih tovarn.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Vsi obsojeni zagotovo ne spadajo v klasični zapor Revije in časopisi imajo danes zelo malo tako pozornih bralcev kot je naš naročnik Marjan Čander iz Hoč. Ne samo, da članke pozorno prebere, pogosto nas tudi pisno opozori na napake in površnosti, ki se nam prikradejo v zapise, ali doda kako zanimivo misel.

V krajih ob presihajočem Cerkniškem jezeru so same lepote V južnem delu kraškega Cerkniškega polja, ki se razprostira na 36 kvadratnih kilometrih veliki površini med Javorniki na jugozahodu in Slivnico na severovzhodu, se nahaja presihajoče Cerkniško jezero. Ob njem se je skozi stoletja izoblikovalo enajst naselij, med katerimi sta tudi gručasti vasi Gorenje Jezero in Otok, ki sta šest kilometrov vsaksebi. Njuni prebivalci so se v preteklosti večinoma preživljali z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvoAm ter tudi ribolovom in lovom, zdaj pa so v glavnem zaposleni v bližnjih večjih krajih (Lož, Stari trg pri Ložu, Cerknica). »Ni lepših krajev kot sta Gorenje Jezero in Otok. Vsenaokoli so same lepote, ki jih ustvarja presihajoče jezero. Tukaj živijo številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste,« je jel pripovedovati 84-letni upokojeni varnostnik Viktor Ponikvar, doma z Gorenjega Jezera.

Kako so v rimskem obdobju živeli na podeželju Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Koper z naslovom Od amfore do žare prikazuje tostransko in onostransko življenje na našem prostoru v rimskem obdobju. Vanjo nas uvede velika trebušasta keramična posoda oz. dolij, ki je bil odkrit med izkopavanji rimskega podeželskega posestva na Školaricah pri Spodnjih Škofijah in je najbrž služil za shranjevanje žita ali olja.

Haložanka na Barju Uživa med ljudmi, rada se smeje, občuduje mlade in se navdušuje nad njihovo energijo, kar ni nenavadno, saj je Karolina Jarc upokojena profesorica slovenščine in pedagogike. Iz hribovite vasi Jelovec, kjer se je rodilaob pomoči vaške babice sredi noči 1. novembra 1955, jo je življenje pripeljalo na Drenov Grič na obrobju Ljubljane.

Sto let rasti in lepote vezenja  Majhne stvari delajo popolnost, popolnost pa ni majhna stvar, je dejal Da Vinci in to bi lahko rekli tudi za dela, ki nastajajo v družinskem podjetju Ercigoj iz Ljubljane. Vezenje, s katerim so se začeli ukvarjati pred stotimi leti, je zadnja generacija pripeljala do vrhunskih dosežkov. Z izdelki, ki so jih gradili korak po koraku dokazujejo, da je vezenje še mnogo več, kot si pod tem pojmom predstavljamo – je umetniško delo, vkomponirano je lahko celo v multimedijsko umetniško instalacijo ali pa je inovativna estetsko dovršena nadgradnja notranjega prostora.

Legenda o slovenskih razbojnikih Rokovnjači so bili druščina robatih slovenskih fantov, ki so se skrivali po gozdovih v okolici Kamnika, Kranja in Pohorja ter se preživljali z razbojništvom. Vrsto desetletij so bili neulovljivi, 'nevidni', saj naj bi imeli, kot pravi legenda, 'v žepu roke takega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, in ki, posušena na brinovem ognju, rokovnjače varuje, da se znajo nevidne narediti, kadar se jim najhuje godi.'

Ljubiteljske dejavnosti za lažje prenašanje bremen  Dnevi skoraj 79-letnega prof. dr. Petra Praperja, specialista klinične psihologije, so še vedno zelo aktivni, Ob ponedeljkih ima trening odbojke z veteransko ekipo, za dušo pa je kitara in duet z bratom ter upokojenski pevski zbor v Dravogradu, ki neguje koroške ljudske pesmi. Še vedno pa se tudi posveča stroki.

Dularjev mlin na Jami pri Dvoru Krka je druga najdaljša reka in edini večji vodni vir v Suhi krajini. V nekaterih delih pokrajine je vrezala globok kanjon, posebna pa je tudi zaradi odlaganja lehnjaka. Prav lehnjakovi pragovi pa so omogočali zajezitev reke in s tem gradnjo mlinov, žag, kovačnic, ki so za svoje delo potrebovali vodno silo. Sredi 19. stoletja je v zgornjem toku reke Krke mlelo 24 mlinov, žagalo 14 žag, kovaška kladiva pa so pela v petih kovačijah.

Paradižniki in paprike za več zdravja V naravi vse dozori prav tedaj, ko to potrebujemo, pri paradižniku in papriki pa se za naše zdravje le oblika spreminja (poleti bolj sveže, pozimi pa predelano v mezge, vložnine itd ...). Oboji pa so so vseh dobrot narave polna hrana ne glede na sorte ali barvo, od rdečih, rumenih do zelenih.

Kaj morate vedeti o anesteziji Bolnik med splošno narkozo ali anestezijo in med operativnim posegom trdno »spi«, ne čuti bolečin, se ne more premikati in ko se iz narkoze zbudi, se ničesar ne spomni. Operativni poseg se lahko opravi tudi v lokalni ali področni anesteziji, kar pomeni, da je bolečina odvzeta le določenemu delu telesa, bolnik pa ostane pri zavesti.

Modna in lahkotna oblačila Julij in avgust sta meseca, ko so počitnice na vrhuncu in tudi naša polt je že lepo zagorela. Zdaj je pravi čas, da nosimo tudi oblačila v odtenkih barv in z vzorci, za katere se po navadi ne odločimo.

Zvok v glavi, ki ga drugi ne slišijo Tinitus, zvenenje oziroma piskanje v glavi ali ušesih je nadležen zvok, zaradi katerega je v Sloveniji do zdaj poiskalo zdravniško pomoč približno 160 tisoč ljudi vseh starosti.Ta nenehno spremljajoč zvok, ki ne izvira iz okolice in ga zato drugi ne slišijo, življenja sicer ne ogroža, ga pa lahko zelo oteži in poslabša njegovo kakovost.

Likerji za vse okuse Liker se od žganja loči po tem, da je slajši, vsekakor z nižjim alkoholnim deležem in navadno aromatiziran z zelišči, sadjem, začimbami, oreški. Če so nekoč likerje uporabljali zlasti v zdravilne namene, je to danes bolj ali manj aromatični dodatek sladicam, kavi, kakavu, koktejlom, vsekakor pa priljubljen aperitiv.

Pomladitev zrele kože Bralko, ki se je pred kratkim upokojila, zanima, kako bi osvežila oziroma pomladila svoj videz. Ne želi invazivnih posegov, verjetno pa obstajajo načini, s katerimi bi polepšala polt obraza in vsaj malo zgladila gubice okoli usta, ki jo najbolj motijo.

Ne bojmo se prihodnosti Ob spremembah, s katerimi se dnevno srečujemo, vse pogosteje slišimo tudi rek, da je »sprememba naša edina stalnica«. Na načelni ravni se vsi strinjamo s tem, drži pa dejstvo, da je nekatere spremembe lažje sprejeti kot katere druge.

Spolno življenje se ne konča s starostjo Pogovor o spolnosti v tretjem življenjskem obdobju je še vedno tabu. Zdravstveni strokovnjaki redko povprašajo pacienta o spolnem življenju, pravi družinski zdravnik dr. Woet Gianotten. Misel, da naši starši in stari starši nimajo spolnih odnosov, utegne biti za nas udobna, razmišlja. Vendar je človek spolno bitje celo življenje, kultura pa to dejstvo prikriva.

Poleti je raztezanje lažje Najprej najlepši pozdrav z zahvalo vsem, s katerimi smo se na srečanju na Braču družili ob gibanju zjutraj in zvečer ter poskrbeli najprej za predihanost in krepitev pljuč, nato pa še za naša telesca.

Naravna metoda pomlajevanja Za sijočo kožo in mladostnosti videz ne glede na vaša leta ne potrebujete dragih krem in serumov. Zadostuje malo discipline, dobro naravno olje za obraz, ki ustreza vašemu tipu kože, in dotik vaših rok. Deset minut zjutraj in zvečer na očiščen obraz.

Povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini V tujini se lahko z veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja izognemo neposrednemu plačilu stroškov za opravljene nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve. Vendar to ne velja za turistične ambulante.

Pomanjkanje tekočine lahko ogrozi zdravje Ko je poleti vroče, marsikdo pozabi, da telo zaradi potenja potrebuje več tekočine kot v hladnejših dneh. Zato je treba še posebno otroke in starejše opozarjati, naj pijejo dovolj, sploh če se telesno aktivni.

Otekle in težke noge Otekanje nog in občutek težkih nog je neprijetna težava, ki se lahko stopnjuje od nelagodja do bolečine. Še posebej izrazite so težave z oteklimi nogami v poletnih mesecih, ko so temperature najvišje.

Kratke zdravstvene

Čutna pot – da lahko naravo »vidimo« tudi drugače Malo iz Novega mesta v smeri proti Prečni se v bližini novomeškega olimpijskega centra, kjer je sneg pozimi nesrečno podrl streho, tako rekoč sredi gozda nahaja konjeniški center Češča vas. Do nedavnega so tja zahajali predvsem ljubitelji konj, od lani jeseni je v neposredni bližini urejen doživljajski park z igrali in s posebno čutno gozdno potjo, ki je novost pri nas in je prilagojena slepim in slabovidnim.

Cvetlična razstava v Tullnu

Ognjič – preizkušena zdravilna rastlina Vedno več se nas zaveda, kako pomembno je za naše telo in zdravje, da uporabljamo mazila-kozmetiko naravnih sestavin, ki kožo zdravijo, hranijo, negujejo, pomlajujejo in varujejo pred izsušitvijo. Pri uporabi mazila je zelo pomembno, da je popolnoma naravno. Sama se držim načela; daj na kožo to, kar bi dal v usta.

Po poteh Mete in Janeza V poletnih dneh si privoščite izlet v Poljansko dolino, naužijte se naravnih lepot, obenem pa obiščite še katerega od dogodkov v Tavčarjevem letu.

Trubadur s črno kitaro, klobuki in čudovitimi pesmimi Sam sebi pravi »pesmar«. Je pa Vlado Kreslin veliko več, skladatelj, pisec besedil in poezije, književni avtor, igralec pred kamerami in na odru, ki že več kot 40 let pušča izjemen pečat v slovenski glasbi. Ustvaril je 15 albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, ker mu je uspelo imenitno povezati trdi rock hripav bariton in nežno petje z lirično občutenostjo poezije in panonskim duhom.

Okopavanje in rahljanje tal brez sklanjanja Ali i mate težave z natančnim okopavanjem in odstranitvijo plevela? Delo lahko opravite brez sklanjanja in bolečin v križu. Z eno rešitivjo si olajšate tudi setev in sajenje nekaterih vrtnin. Z večnamensko motiko, ki jo množično uporabljajo na vzhodu Evrope se navdušujejo tudi številni vrtičkarji v Sloveniji.

Ženske z dušo – kljub revščini Predstava Bakice/Babice reško-ljubljanske naveze (Kolektiv Igralke, Savez udruga Molekula in KUD Transformator osvetljuje problem revščine med starejšimi, ki ne vključuje brezdomstva in je generalno neviden. Avtorice so jo ustvarile na podlagi pričevanj, ki skozi osebne zgodbe odražajo kapitalistično stvarnost.

Motor in leta (ki tečejo) Na dveh motoriziranih kolesih se da dolgo prav lepo uživati, če človek spoštuje svoje telo in nekaj osnovnih pravil motorističnega preživetja. Ne prezahteven motor, zračna oblačila in pitje vode so osnova.

Kultura kratke

Avseniki včeraj in danes Ob rojstvu Vilka in Slavka, bilo je to v Begunjah na Gorenjskem, je tamkajšnji župnik Gornik oba vpisal v matično knjigo kot Ovsenika, ker mu je to zvenelo bolj slovensko. Ko je imel dvajset let pa je Slavko odšel na občino Jesenice in se uradno preimenoval v Avsenika, kot se je pisal njun oče. Vilku pa je priimek Ovsenik nekako bolj ustrezal, tako kot njegovi sestri Majdi in bratu Janezu.

Kam gresta pa vidva?

SPOMINI NA POLETJA Na povabilo, da nam opišete, kako ste preživljali poletja v otroštvu in mladosti ste se odzvali v lepem številu. Da bi objavili kar največ vaših spominov, smo pisma skrajšali in priredili. Vsem pa hvala za odziv in lepo poletje vam želimo! Uredništvo

Kvačkan klobuk s školjčnim vzorcem Vroče poletje je tu. Pred močnimi sončnimi žarki nas lahko zaščiti klobuk, ki si ga skvačkamo sami.

Slovensko narodno vezenje Naše vezenje spada v skupino Ploščati ali polni vbod. To je skupina ravnih vbodov, ki pokrivajo manjše površine. Ploščati vbod za svoje vezenine uporabljajo mnoge kulture. Najdemo ga v Severni Afriki, Južni Ameriki, zahodni Aziji, jugovzhodni Aziji in Indiji. Med vsemi državami ga je največ uporabljala Kitajska.

Uporabljajmo balkon, teraso in vrt Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. To je predvsem v večstanovanjski stavbi zanje lahko edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.

Če srečamo medveda Napadi medvedov na človeka so sicer redki, vendar postaja ob njihovi povečani številčnosti vedno bolj preteča nevarnost povsod po Evropi. Strokovnjaki so prepričani, da bi se bližnjih srečanj z medvedi lahko ljudje marsikdaj izognili.

Brezplačna prenočišča za popotnike in kolesarje Mnogi se iz različnih razlogov tudi na daljša potovanja odpravljajo s kolesom ali peš, torej na do okolja najbolj prijazen način. To je vsekakor preizkušnja za vsakogar in izziv, ki prinaša mnogo neznank obeta pa tudi obilo dogodivščin, ne glede na starost.

Po leseni brvi čez edinstveni slani travnik Kombinacija prijetnega žvrgolenja ptičev in svežega vonja po morju kar vabi k obisku manj znanega kotička ob slovenski obali. Tokratni namig za izlet je Ankaran, kjer so uredili obalno pešpot po mostovžu, ki povezuje Športnorekreacijski park Sv. Katarina in naselje s središčem.

Starinske lepotice z opojnim vonjem Poznate damaščanke? Gre za skupino zgodovinskih vrtnic, ki naj bi jo v Sredozemlju gojili že v predkrščanskem obdobju. V Sloveniji je damaščank izjemno malo, z izjemo Goriške, kjer je urejenih nekaj njenih nasadov.

Povabimo morje v svoj dom! Poletje ne pomeni vselej le popolnega izklopa in čofotanja v morju, počitnice so lahko tudi zabavno ustvarjalne. Čeprav jih preživljamo doma, lahko v svoj dom povabimo morsko vzdušje. Ne stane veliko, če vam ostaja več prostega časa, pa se lotite katere izmed predlaganih idej.

Insekti prihajajo na naše krožnike Že naši daljni predniki so brez predsodkov jedli kobilice, čričke, termite, mokarje in druge vrste gomazečih žuželk. Ne boste verjeli, a užitnih jih je več kot 1900 vrst. V nekaterih predelih sveta jih uživajo še danes. Eni zato, ker so insekti odličen vir beljakovin, drugi pa zato, ker so del tradicionalne kulinarike: predvsem v Aziji, Južni Ameriki in Afriki.

Domovanja ribičev in najbogatejše Slovenke Dobrih deset kilometrov severozahodno od Trsta se nahaja zamejska vasica Križ, po italijansko Santa Croce, ki velja za najstarejšo slovensko ribiško vas.Leta 1911 je imela kar 198 poklicnih ribičev z 62 plovili.

Vaza, ki odganja komarje Poletje in cvetje na mizi sta vedno dobrodošla, a voda v vazi privablja komarje. Z reciklažo plastenke si ustvarimo vazo, ki komarjem ne diši.

Ko se prijatelji spet srečajo … Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, tretjega po velikosti med hrvaškimi otoki, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni.

Čudežna literarna pot čudovitih slovenskih imen Ime je osebna os posameznika, slovensko ime pa je obenem os slovenske skupnosti, ker izžareva domoljubje, ljubezen do materinščine in se zato najlepše razcveti v umetnosti. V težkih obdobjih za Slovence so se ti »bojevali« za svoj obstoj tudi z imeni.

Rokodelkam ni nikoli dolgčas Vinska Gora leži na vzhodu Mestne občine Velenje. Je pretežno hribovito področje z dolino ob glavni cesti, ki pelje proti Velenju. Kraj odlikuje več naravnih znamenitosti: skalna lepotica Gonžarjeva peč s čudovito plezalno steno, skala iz lehnjaka z votlino pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika in številni potoki ter lipe.

DRUŠTVENA DEJAVNOST

Včasih je dovolj samo pozorno poslušati Marko Juhant se že več kot 40 let ukvarja s svetovanjem družinam ter vrtcem in šolam. Upokojeni specialni pedagog pri vzgoji zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope, ki delujejo v praksi. Kot pravi, lahko babice in dedki vnukom nudijo bližino, razumevanje, zavetje, si zanje vzamejo čas, jih marsičesa naučijo, nikoli pa ne smejo rušiti avtoritete staršev.

Negotovosti e-oskrbe

NOVICE OD VSEPOVSOD

Portreti po fotografijah

Da ne bi ostalo le pri obljubah Medtem ko mlajše generacije naši družbi vlivajo svežino, inovativnost in energijo, nam starejši in upokojenci nesebično predajajo svojo modrost, čustveno toplino in življenjsko energijo. A se po upokojitvi mnogi ujamejo v primež revščine, socialne izključenosti, osamljenosti in zdravstvenih težav. Takšno stanje je v odgovorni, zreli in empatični družbi, nesprejemljivo.

Novi steber socialne države

Otroci iz Zlate pentljice nas učijo, kako živeti Valerijo in Iva Čarmana smo v naši reviji že predstavili v luči njunega prizadevanja za to, da bi otrokom z rakom pomagala na njihovi življenjski poti, polni težkih preizkušenj. In te otroke tokrat postavljamo v ospredje. Njihove zgodbe so v navdih vsem nam, saj jim je boj z boleznijo, poleg tega da jim je veliko vzel, nekaj dragocenega tudi dal. Drugačen pogled na življenje. Učijo nas, kako živeti.

Velika odgovornost

Bomo postali »kognitivni super starci«? Staranje prebivalstva je posledica kompleksnih družbenih procesov, ki jih ozko usmerjene demografske, gospodarske in davčne politike najpogosteje prezrejo. Kako se različne države soočajo s pomanjkanjem delovne sile, staranjem prebivalstva, migracijami, spreminjanjem generacij in pokojninskih sistemov, smoizvedeli na posvetu naslovomStarajoča se družba in pokojninski sistemi.

Zaradi zdrah vsi izgubljamo

POISKALI SMO ODGOVOR

SVET IN MI                                                                                       

Paliativna oskrba v zaključnem delu življenja Pri dolgotrajni oskrbi pride čas, ko storitve vsakdanjih opravil in zdravljenje izgubljajo pomen. Če človekove moči in zdravje ugašajo postopoma, sta v obdobju zaključevanja življenja najpomembnejši dve vrsti pomoči: paliativna zdravstvena oskrba in spremljanje umirajočega. Obe se zadnja leta v Evropi naglo razvijata. Človeku zagotavljata največjo možno kakovost življenja do konca, v skupnosti pa krepita solidarnost in čut za človeško dostojanstvo. Ustavimo se pri paliativni oskrbi.

Nežnosti v jeseni življenja

Raji za upokojence so, vendar … Slovenci radi potujemo. Poleti za kak teden, dva, tri … proti soncu, morju, pozimi na smučišča. Nato se vrnemo v zavetje domačega doma. Da bi se preselili na drug konec sveta, nam ne pade niti na kraj pameti.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media