Pistacijo lahko gojimo tudi pri nas
S plodovi nas razveseli samo ženska rastlina.
Ali vas zanima, katere sorte pistacije lahko sadimo v Sloveniji in si tako zagotovimo do 70 kilogramov plodov na drevo? Njeni plodovi so zelo uporabni in imajo pozitiven učinek na zdravje, kar je tudi znanstveno dokazano.
Pistacija sorte vera ejinis je drevo, ki prenese temperature do –20 stopinj Celzija in se je v zadnjih letih množično razširila po vsej Sloveniji. V višino doseže okrog pet metrov in več. Najbolje se počuti na sončni legi. Glede na to, da imamo v zadnjem desetletju mile zime, lahko sadimo vse več rastlin, ki jih v preteklosti v celinskem podnebju ni bilo mogoče gojiti. Sorta pistacije vera ejinis je ženska rastlina, ni samooplodna, zato potrebuje dodatnega opraševalca. Poleg nje moramo posaditi še moško sorto pistacije vera greek, ki ravno tako prenaša nizke zimske temperature. Sadike, ki zraste 60 do 80 centimetrov, po sajenju ne prikrajšujemo. Moška in ženska sadika naj bosta oddaljeni pet do osem metrov. Pri sajenju pazimo, da je cepljeno mesto nad nivojem tal. Rastlina je drevesaste rasti in se bo lepo razrasla. Najbolje uspeva v globoki peščeno-ilovnati zemlji in ni zahtevna za pH.
Zdravilni plodovi
Plodovi pistacije imajo debelo lupino, ki zaščiti seme pred izgubo vlage in preprečuje vstop škodljivcev. Imajo pozitiven učinek na zdravje, saj je znanstveno dokazano, da zmanjšujejo možnost pojava bolezni sodobnega časa, na primer srčno-žilnih bolezni. Plodovi, ki dosežejo velikost dveh centimetrov, vsebujejo velik delež maščob rastlinskega izvora, ki ne vsebujejo škodljivega holesterola. Polega tega imajo tudi enakomeren delež ogljikovih hidratov in beljakovin, v manjših količinah pa še vlaknine, kalcij, kalij, magnezij in železo.
Ali ste vedeli, da vas eno drevo lahko nagradi s 70 kilogrami pridelka? Pistacijo obiramo v juliju in avgustu, vendar samo na ženski rastlini, saj moška rastlina poskrbi le za opraševanje. Sadiko je treba prvo leto po sajenju nujno zalivati. Bolj se obrestuje jesensko sajenje, saj se sadika bolje ukorenini. Lahko jo posadimo tudi spomladi, in to takoj, ko je zemlja primerna za sajenje. Prej ko jo boste posadili, manj jo bo treba prvo leto zalivati v sušnem poletju. V drugem in tretjem letu razvije globoke korenine in uspešno kljubuje suši. Listi pistacije imajo majhne pore, kar ji pomaga zmanjšati izgubo vode v najbolj vročih obdobjih leta. Korenine pa se lahko raztezajo globoko v tla, da izkoristijo vodo iz večjih globin in omogočajo preživetje tudi v sušnih obdobjih.
Cena za posebne sorte pistacije je nekoliko višja kot za navadno, ki jo gojijo na toplejših območjih jugovzhodne Azije in Sredozemlja, se pa denar zagotovo povrne v nekaj letih, ko ženska sadika začne roditi. Plodovi pistacije vera ejinis so široko uporabni. Največkrat jih uživamo pražene, ki jih solimo ali pa tudi ne. Pri naših južnih sosedih je zelo znana in razširjena uporaba v baklavi. Uporabljamo jih tudi za namaze, sladoled, pesto, posipamo jo po rogljičkih, pripravljamo razne kreme, paste.
Pistacija najbolje uspeva v Iranu in na območju jugovzhodne Azije. Ta vsestransko uporabna rastlina se je močno razširila v Sredozemlju (Turčiji) in potem še na drugih celinah. Predvsem v ZDA (Kaliforniji) in Avstraliji. V zadnjih letih jih lahko gojimo tudi v srednji Evropi, ker so žlahtnitelji pridelali sorte, ki so primerne tudi za naše podnebje.
