Št. 9, september 2023
-
Zasijala je srčnost
Naravna katastrofa, ki jo je povzročilo uničevalno neurje s poplavami in plazenjem zemlje v začetku avgusta, je prizadela dobršen del Slovenije, najbolj pa Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško. Odnašalo je hiše, mostove, ceste, uničevalo infrastrukturo, avtomobile, vzelo je celo življenja. Tudi tisti, ki so navajeni poplav, česa takega še niso doživeli. Zgodile so se ne stoletne, ampak petstoletne vode. Med prvimi so prišli do prizadetih ljudi gasilci, kasneje pa tudi številni prostovoljci, ki jih je bilo toliko, da sta bili nujni prijava in...
Kazalo
Svetovalni dnevi z avstrijskimi in hrvaškimi strokovnjaki
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Po naravni katastrofi v Sloveniji Letošnje poletje si bomo zapomnili za vse čase, žal zaradi uničujočih neurij, ki so botrovala poplavam in proženju zemeljskih plazov. Ni šlo za stoletne vode, pač pa za petstoletne, pravijo vremenoslovci na ARSO, in povzročile so strahovito škodo.
Ugotavljanje poklicnih bolezni Pred kratkim se je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obrnil bralec, ki ga zanima, kako ravna invalidska komisija v primeru zaznave suma poklicne bolezni zavarovanca, ki pri ZPIZ-u uveljavlja invalidnost? Pa tudi, kako poteka sodelovanje zavoda s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) na področju ugotavljanja poklicnih bolezni?
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Paloma, tovarna, ki je ustvarila kraj Vsaka slovenska vas ima šolo, gostilno in cerkev. Sladki vrh pa ima šolo, tri gostilne in tovarno – Palomo, nekoč, Sladkogorsko. Tovarno, ki je ustvarila kraj, lokalno skupnost, stanovanjske hiše in bloke, celo stolpnico so zgradili, športne objekte in kulturni dom.
Ko teh naših deklet ne bo več … Konec septembra bo v Portorožu tradicionalno vseslovensko srečanje bivših internirancev in internirank, političnih zapornikov in ukradenih otrok iz nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov. Srečanja, tokrat bo že 62. po vrsti, organizira taboriščni odbor Ravensbrück, ki deluje pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, vodi ga Matjaž Špat, sin pokojne taboriščnice Ivanke Podlipnik Špat.
Svetovljani s sidrom v Lendavi Lidija in Bojan Babič sta Lendavčana; dinamična upokojenca, ki kar nekaj mesecev na leto preživita v svojem »drugem domu«. Ta je sedaj v Krasincu ob Kolpi, osem let pa sta v zimskih mesecih uživala na Siciliji. Sodobne oblike komuniciranja so jima omogočale, da sta bila tako rekoč v dnevnem stiku z otrokoma in njunima družinama.
Mnoge skupne značilnosti obeh vasi na pobočju Čavna Ajdovski sosedski naselji Stomaž in Kamnje ležita na pobočju Čavna (1185 m), severno od ceste Ajdovščina – Nova Gorica. V času nastanka objavljenih krajevnih razglednic na začetku prejšnjega stoletja je v prvem živelo 417 in v drugem 276 prebivalcev, po podatkih SURS-a pa je letošnjega januarja to razmerje znašalo 301 in 229. »Jedri obeh vasi tvorita zaselka Brith ob župnijskih cerkvah sv. Tomaža oziroma sv. Mihaela, okrog katerih so razloženi še drugi zaselki. Pred dobrimi sto leti so se Stomažani in Kamenjci ukvarjali predvsem z živinorejo ter vinogradništvom in sadjarstvom, danes pa so večinoma zaposleni v Ajdovščini in Novi Gorici,« pravi 87-letni upokojeni univ. dipl. inž. organizacije dela Anton Kreševec, ki se je rodil v Stomažu in se leta 1972 priženil v štiri kilometre oddaljene Kamnje.
Starejši najbolj pogrešajo druženje Že od leta 2007 v Šiški v Ljubljani deluje Društvo Senior, nevladna, neprofitna, prostovoljska organizacija, ki jo vodi Donka Kovačič, pred upokojitvijo ustanoviteljica in dolgoletna vodja socialnega servisa za oskrbo starejših na domu.
Gimnazija jim je odprla okno v svet Štiriindevetdesetletna Marija Moravec Jelenič, upokojena profesorica geografije iz Črnomlja, je bila prva gimnazijka, ki je med vojno obiskovala partizansko gimnazijo v Črnomlju in se po študiju leta 1955 vrnila na to isto šolo kot profesorica geografije in geologije. Čeprav je imela druge načrte, jo je tedanji ravnatelj pregovoril. Ostala je, ker je čutila dolžnost, da pomaga domači gimnaziji in mladim Belokranjcem do znanja.
Voda naj nas spremlja ves dan Voda je za življenje še kako pomembna. Stavek zveni morda celo ironično, če pomislimo na katastrofalno povodenj, ki je s svojo razdiralno močjo nedavno prizadela tako rekoč vso Slovenijo. Toda živi organizmi, tudi človek, smo iz pretežnega dela vode. Zato ima vsako pomanjkanje vode v našem telesu hude posledice.
Moška jesenska oblačila Mnoge ženske pravijo, da je sestavljanje usklajene moške garderobe veliko bolj enostavno. S tem se kot svetovalka osebne podobe ne strinjam popolnoma. Moška moda se prav tako spreminja, še najmanj pa velja dejstvo, da je dobro vse, kar oblečete ali sestavite.
Srbenje kože ob robu lasišča Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa na zunaj ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je temu vzrok kakšna hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Privoščimo si grozdje Grozdje ima visok delež sladkorja in vode, zato se lahko hitro pokvari. Presno drobno grozdje hranimo na hladnem – tako mu podaljšamo obstojnost za vsaj dan ali dva. Namizno grozdje ima nekoliko debelejšo lupino, jagode so večje in tudi zato nekoliko obstojnejše.Vsekakormoramo grozdje porabiti čim prej, najlaže ga uporabimo v pecivih, predlagam pa še kakšen drugačen recept.
Samovzdrževanje, prva pomoč in rehabilitacija Če prikazane vaje vključite v vsakdanjo rutino, se boste laže gibali. Če jih naredite pred in po težjih delih vam bodo pomagale odpravljati zakisanost in zakrčenost mišic in veziv ter pripomogle k sprostitvi ter boljšemu spancu. V primeru gibalnih omejitev zaradi poškodbe ali bolezni, pa boste ob njihovi uporabi lahko veliko hitreje napredovali in samostojno uspešno opravljali vsakdanje obveznosti.
Pri vegetarijancih večje tveganje za zlom kolka Zlomki kolka močno vplivajo na kakovost zdravja starejših, so pa tudi velik zdravstveno finančni problem. Britanski raziskovalci ugotavljajo, da uravnotežena prehrana pripomore k zmanjšanju tveganja za tovrsten zlom.
Kako iskreno se sporazumevamo? Veliko govorimo o pomenu ustrezne komunikacije med nami. Komunikacija je zelo širok pojem, saj ne moremo ne komunicirati. Že samo če tiho stojimo v sobi polni ljudi, z njimi komuniciramo. V tem primeru ne z besedami, temveč z našo držo, mimiko, pogledom. Ko uporabljamo še besede, postane naše sporočanje še obsežnejše in polnejše.
Krhke kosti se hitreje zlomijo Vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po petdesetem letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali druga kost. V Sloveniji je vsako leto okrog 16 tisoč zlomov osteoporoznih kosti, od tega več kot 3 tisoč zlomov kolka.
Nega suhe in razpokane kože Z leti prične naša koža kazati bolj ali manj izrazite znake staranja. Postane tanjša, bolj suha in razpokana, ohlapnejša, manj prožna in napeta. Lahko srbi in se lušči, pojavijo se gube, pogostejše so pigmentne lise.
Pogosti želodčni težavi, ki ju lahko lajšamo z antacidi Dispepsija je pogosta, ponavljajoča motnja pri prebavi hrane, ki se največkrat kaže kot občutek polnosti želodca, napihnjenosti, pekoče bolečine ali zgage, pogosto te simptome spremlja tudi neprijetno spahovanje. Občasno zaradi dispepsije in refluksa trpi od 20-35 odstotkov oseb. Vzroki so lahko refluksna bolezen ali vnetje želodčne sluznice ali dvanajstnika, zelo redko pa je lahko vzrok dispepsije tudi rak želodca.
Kako (ne)varna je hrana v kuhinji in shrambi Do zastrupitve s hrano pride običajno zaradi strupov v njej, ki jih ustvarijo najrazličnejši mikroogranizmi, najpogosteje bakterije. To se zgodi takrat, ko hrane ne pripravimo pravilno, mesa dovolj ne skuhamo ali ne spečemo, ne operemo dovolj temeljito sadja in zelenjave ali pa ne poskrbimo za čistočo kuhinje in seveda naših rok.
Ni prepozno za spremembe navad Zdrav življenjski slog nas varuje pred kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost, prav tako pa zmanjša dejavnike tveganja različnih rakavih obolenj.
Pistacijo lahko gojimo tudi pri nas Vas zanima katere sorte pistacije lahko sadimo v Sloveniji in si tako zagotovimo do 70 kg plodov na drevo? Na vrt sadimo moško in žensko rastlino, ki preneseta do -20 stopinj Celzija. Pistacija je zelo uporabna in ima pozitiven učinek na zdravje, kar je tudi znanstveno dokazano. Posadite jo na svoj vrt in se veselite pridelka.
»Dimnik vam gori!« Tisto jutro, ko je bilo treba klicati gasilce, sem imel večplastno srečo. Kot prvo, da je sosed kadilec. Kot drugo, da sem sem ravno sedel za mizo in bral časopis. Kot tretje, da ima sosed mojo telefonsko številko. Poklical je: »Kje si? Dimnik ti gori s plamenom!« Nisem verjel, ker dimnik striktno čistimo dvakrat v sezoni in ker imamo izmerjeno suha drva. Bilo je res. Trije gasilski avtomobili so bili na dvorišču v petih minutah.
Plešivec nad Olimjem Plešivec (686 m) je najvišji vrh Velike Rudnice in občine Podčetrtek. Čez njegov vrh, kjer je tudi kontrolna točka, pelje Štajersko-Zagorska pot. Tako kot na celotni Rudnici so tudi tu dobro označene in vzdrževane planinske in ostale poti. Temu primeren je obisk, saj poti vodijo mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti.
Po poplavi v stanovanju Pred nami je čas sanacije po poplavah in plazovih, čas prenavljanja domov, za mnoge žal tudi ustvarjanje novega doma. Take težke preizkušnje pa so kljub temu tudi čas, ko lahko sami in s pomočjo strokovnjaka preverimo, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem nekaj pridobimo, celo izboljšamo stanje.
Mačehe dolgo in bujno cvetijo Sezona okrasnih enoletnic se zaključuje in kmalu bo potrebna menjava rastlin, ki uspevajo v drugačnih pogojih. Čeprav se zdi, da smo se sajenja mačeh naveličali, težko najdemo bolj obstojno cvetlico, ki bo neprekinjeno cvetela od jeseni do pozne pomladi.
Čarobnost barvito bleščečih tiar Čeprav ste že bili v teh predelih Italije, se lahko ob vsakem ponovnem obisku na sveže zaljubite vanjo. Toskana je namreč z neokrnjeno naravo, izjemno arhitekturo, zgodovino, tradicionalno kulinariko in izvrstnimi lokalnimi vini, ena izmed najbolj privlačnih kotičkov sveta.
Najlepše čipke sveta pri nas Nova Gorica in italijanska Gorica sta v začetku avgusta gostili 20. svetovni čipkarski kongres Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA), največji in najpomembnejši čipkarski dogodek na svetu.
Uživati hrano zavestno in čuječe Darjo Gruden sem spoznala na izjemno zanimivi delavnici, na kateri smo spoznavali in nabirali divje rastoče užitne rastline ter okušali jedi iz njih. Tako sem prvič jedla "frtaljo" z vršički divjega hmelja, polpete iz regačice, čemaža in kresničevja, solato iz lakote, kisle deteljice in bogve česa še, za posladek ocvrte zaprte ivanjščice in dežen, kavo iz želoda, za povrh pa še palačinke z divjo meto.
Ženska jopica in moška majica, združeni v obleko Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv
Strip, vrezan na glavniku Po ošibitvi in kasneje zatonu rimske oblasti na območju današnje Slovenije nekje v sredini 5. stoletja, se je skozi to območje premikalo veliko različnih ljudstev in vojska. Nekateri so le hiteli proti Italiji, drugi so se zaustavili in tu bivali nekoliko dlje. V času 5. in 6. stoletja je bila v tem prostoru verjetno največja in najpomembnejša naselbina Karnij, današnji Kranj.
Pisan brezrokavnik V začetku jeseni, ko včasih že malo zazebe, je za jopice in puloverje je še pretoplo, brezrokavnik pa nas ravno prav pogreje. Tale brezrokavnik bo grel šolarko, ko se vrne v šolske klopi.
Radi predstavljajo domači kraj Vodja ansambla Bloški odmev Jože Rot se je rodil na Blokah na Notranjskem in tam ves čas živi in počne, kar ga v življenju veseli.
Slikanje z iglo Ta specializirana tehnika vezenja izvira iz daljnega vzhoda. Sčasoma pa je postala priljubljena tudi drugje.
Mojstrici dve ne znata reči NE V Društvu upokojencev Vinska Gora že dolgo vrsto let na čelu rokodelske sekcije krmarita dve neutrudni mojstrici in mentorici: Danica Tisnikar in Mihela Oštir.
Ni bil rak. Življenje je bilo! Pionirka psihoonkologije pri nas, nevropsihiatrinja prim. Marija Vegelj Pirc je pred kratkim predstavila novo knjigo Nešteto razlogov za življenje, v kateri opiše razvoj psihoonkologije v Sloveniji, nastanek in delovanje Društva onkoloških bolnikov Slovenije, saj je bila njegova dolgoletna predsednica, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, poti razvoja in sodelovanja s številnimi ljudmi s teh področij delovanja doma in v tujini. Za svoje delo je leta 2014 prejela državno priznanje Medaljo za hrabrost, za predano, strokovno in človekoljubno delo v boju proti raku.
Visoka šola pravičnosti in strpnosti
O etičnih vsebinah starosti Vsa obdobja življenja imajo svoj smisel in odgovornosti. Povezujejo jih družbene in etične norme, njihovo spoštovanje opredeljuje tudi naše dostojanstvo in ugled. Starejše pa izpolnjujejo še izkušnje časa, ki smo ga preživeli in ki jih ni mogoče prenesti na mlajše. Pravica vsake generacije, tudi naše je, da v izzivih življenja z vzponi in padci pridobiva izkušnje in išče rešitve.
Dostojno slovo Modri ljudje že od nekdaj vedo, da je življenje nekaj vredno, dokler nam zagotavlja vsaj minimalno kakovost bivanja. Ko se sprevrže v eno samo boleče in neznosno trpljenje, to ni več človeka vredno življenje. V tem primeru je lahko dostojna, neboleča in hitra smrt rešitev.
Spremljanje umirajočih – sodobni hospic Paliativna zdravstvena oskrba bolnika je sodoben odgovor humane pomoči človeku, ki mu z zdravstvenimi storitvami ni več mogoče povrniti zdravja; z njo zdravstvo poskrbi, da človeka ne boli. V sistemu dolgotrajne oskrbe pa sta se v preteklih desetletjih razvili znanje in uspešna praksa za spremljanje umirajočih. To je hospic, ki poskrbi, da ima človek, ki se mu življenje izteka, zagotovljene telesne, duševne in socialne potrebe – on na način, da je primeren za čas, ko se poslavlja od svojega življenja, njegovim najbližjim pa olajša zaključevanje skupne življenjske poti. Hospic je civilna veja paliativne oskrbe.
Na Dunaju z občutkom za starejše Avstrijska prestolnica zelo dobro in odgovorno skrbi za starejše občane, sva ugotovili s kolegico iz novinarske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana po obisku Dunaja. Tam sva v organizaciji »Dunajske pisarne« v Ljubljani, točneje Eurocomm-PR Ljubljana v sodelovanju s predstavnico Mednarodnih pisarn mesta Dunaj za Vzhodno Evropo in Balkan obiskali dva domova za starejše, stanovanjsko skupnost starejših in medgeneracijski center.
Občina po meri invalidov je prijazna vsem občanom Zveza delovnih invalidov Slovenije se je pred dvajsetimi leti pionirsko lotila projekta Občina po meri invalidov, v pomoč ljudem z različnimi oviranostmi, ki potrebujejo prilagoditve v okolju ali pri dostopu do informacij, uporabljajo tehnične in druge pripomočke ali potrebujejo pomoč drugih oseb.
Treba se je pretolči naprej, samo naprej
O aktivni starosti in medgeneracijskem sožitju Izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami bo namenjen letošnji, že 22., Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Skupaj ga pripravljata podjetje Proevent in Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU.
S solidarnostjo proti hudi uri Stotine poškodovanih hiš in stanovanj, skoraj 500 porušenih ali popolnoma neprimernih objektov za bivanje, zdesetkani vrtovi, njive in travniki, tisoče tako ali drugače prizadetih prebivalcev zaradi hudih neurij, močnega vetra, toče, hudournikov in plazov, ki so v poletnih mesecih pustošili po Sloveniji ...
