SVET IN MI                                                                                       

marec '24

Omejena uporaba telefonov

V francoski vasici Seine-Port južno od Pariza so z referendumom omejili uporabo pametnih telefonov v javnosti. Omejitev velja za odrasle in otroke, brskanje po telefonu je nezaželeno med hojo po ulicah, med uživanjem obrokov ali kave v lokalih, v trgovinah, med čakanjem na otroke pred šolo, na klopcah v parkih … Namesto uporabe zemljevida na telefonu svetujejo, naj ljudje raje vprašajo za pot mimoidoče. Obenem so izdali priporočila, koliko in kdaj lahko otroci uporabljajo pametne telefone v prostem času. Kršitve redarji ne morejo kaznovati ali izrekati globe zaradi brskanja po telefonu, saj gre za lokalni odlok, ne za državni predpis. Namen »prepovedi« je predvsem skrajšati čas, ki ga prebivalci porabijo pred zasloni telefonov. Lastniki trgovin so dolžni kupce prijazno opozoriti, kadar odloka ne spoštujejo, na vratih trgovin in na javnih poslopjih so grafike z napisi, da uporaba telefonov ni dovoljena. Na drugi strani nasprotniki opozarjajo, da zlasti mladi nimajo veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa in da bi jim morali najprej zagotoviti primerne aktivnosti, telefon pa je velikokrat tudi najbližja pot do informacij in znanja. Če drugega ne, je novi odlok spodbudil razpravo o vplivu in posledicah uporabe pametnih telefonov.

Povzeto po theguardian.com

Štirikratni Rodinov Poljub

Kip Poljub enega največjih kiparjev Augusta Rodina je poleg Misleca njegovo najbolj znano umetniško delo. Prva upodobitev objetih ljubimcev je nastala leta 1882 kot del bronastega portala Vrata pekla po predlogi Dantejeve Božanske komedije, na njej pa sta Francesca da Rimini in njen ljubimec Paolo. Kasneje, ko ju je Rodin upodobil v marmorju, ga je na podlagi predlogov kritikov poimenoval Poljub. Za tiste čase je bil kip zaradi prizora golote precej kontroverzen in je med puritanci povzročila zgražanje. Ko je bila bronasta verzija razstavljena v Chicagu, je bilo treba za ogled v posebni sobi dobiti dovoljenje … Leta 1888 je francoska vlada naročila velik marmorni kip, ki je od 1918 v Rodinovem muzeju. Kipar je hkrati izdelal tudi kopijo za ekscentričnega ameriškega zbiratelja, živečega v Angliji, leta 1955 pa jo je iz njegove zapuščine odkupila londonska galerija Tate. Tretjo kopijo je leta 1900 naročil Carl Jacobsen za svoj muzej v Köbenhavnu in vsi trije marmorni kipi so bili leta 1995 razstavljeni v pariškem Musée d'Orsay. Obstaja pa še četrta kopija, ki jo je po Rodinovi smrti izdelal francoski kipar Henri-Léon Greber in je na ogled v umetnostnem muzeju v Buenos Airesu. Nekoč sicer kontroverzen, a danes Poljub velja za delo brezčasne lepote in kiparsko mojstrovino.

Povzeto po widewalls.ch

 

Podoba vzhajajoče Zemlje

Fotografija vzhajajoče Zemlje je tudi po več kot 50 letih od nastanka ena od najbolj ikoničnih okoljskih fotografij vseh časov. Na božični večer leta 1968 je posadka Apolla 8 med kroženjem okrog Lune pred sabo zagledala prizor, ki je prišel v zgodovino – nad Luninim horizontom je vzhajala Zemlja. Nastala je prva barvna fotografija našega planeta, posneta iz vesolja. »Gre za odlično fotografijo, posneto z dotlej neznane perspektive. A šlo je tudi za do takrat neznani kontekst Zemlje, tako ranljive v vesolju,« pove Michael Pritchard, programski direktor britanskega kraljevega fotografskega združenja The Royal Photographic Society. Fotografija je imela velik družbeni vpliv, spodbudila je okoljevarstvena gibanja in le leto in pol po njenem nastanku, tj. 22. aprila 1970, je 20 milijonov ljudi v ZDA protestiralo proti uničevanju okolja na prvi dan Zemlje. Večina plakatov, ki so pozivali na shode, je prikazovala prav to fotografijo. Rešimo Zemljo, ne moremo sestopiti se je glasil slogan. Fotografija se je izkazala za vplivnejšo kot zajetne študije okoljevarstvenih organizacij, pokazala je, da Zemlji ne moremo ves čas samo jemati, ampak jo moramo ohraniti. »V tem je moč in pomen te fotografije. V eni sami podobi nam pove vse o naši ranljivosti in naši enkratnosti. Tudi zato je podoba majhne modre krogle v velikem črnem vesolju še danes tako pomembna,« pravi Michael Pritchard.

Povzeto po bbc.com

PRIPRAVLJA: Maja Črepinšek


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media