Št. 3, marec 2024

Kazalo

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc

Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Uskladitev pokojnin v letošnjem letu Letos je z vidika usklajevanja pokojnin posebno leto. Že ob koncu preteklega leta je namreč Državni zbor RS na predlog Vlade RS sprejel Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425), ki določa poseben način uskladitve pokojnin in drugih prejemkov v letu 2024. Določeno je, da se uživalcem že januarja 2024 izplačajo višji prejemki. Uskladitev se je tako delno že opravila, in sicer za odstotek, ki se je določil glede na tedaj predvidene rasti cen življenjskih potrebščin ter rasti povprečnih bruto plač in sprejela politična odločitev za uskladitev v višini 8,2 %, ki se je delno opravila v januarju.

O redni uskladitvi pokojnin in kadrovskih težavah zavoda Na februarski seji je Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odločal o redni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013 in razpravljal o kadrovskih težavah, v katerih se je znašel zavod.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Preudarno izberimo prihodnost Evrope V zadnjih tednih se je na milijone Nemcev zbralo na ulicah, da bi protestiralo proti načrtom nemške skrajno desničarske stranke za deportacijo oseb, za katere menijo, da niso nemškega porekla. V platformi AGE menijo, da so demonstracije opomin, da moč demokracije temelji na angažiranosti državljanov, a tudi, da se je treba zanjo ves čas zavzemati. V času pred evropskimi volitvami opozarjajo na odgovornost vsakega od nas, da se združimo in zgradimo Evropo za vse!

Vse v dobro sladkornih bolnikov Darjo Lovšin, ustanoviteljico in dolgoletno direktorico zavoda Diabetes pozna veliko ljudi. Že od leta 1995 se posveča sladkorni bolezni, v tem času pa je število diabetikov v svetu nenehno naraščalo do današnje pol milijarde bolnikov. V Sloveniji je okoli 200.000 diabetikov.

Vizija Rudolfa Maistra: vsi Slovenci v eni državi »Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prevzemam vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko,« je drzno, kljub nasprotovanju tedanje slovenske in nemške vlade, oznanil general Rudolf Maister, in s svojimi 4000 vojaki in 200 častniki - prvo redno slovensko vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem - 23. novembra 1918 razorožil zadnje enote nemške vojske v Mariboru.

Delo z ljudmi jo osrečuje V veselje in v čast mi je, da lahko delujem v okolju, ki ceni, prepozna in podpira pozitivne učinke prostovoljnega dela. Ker smo vsi na poti v starost, si želim, da bomo znali in zmogli slediti poti, ki smo jo začrtali, je v zahvalo za priznanje Občine Žalec lani povedala Špela Jovan, predsednica Društva Most Žalec, v sklopu katerega delujejo skupine starejših za samopomoč.

Marca pred petdesetimi leti  Vzajemnost letos praznuje 50 letnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz marca 1974.

Razvedrilo, ki popestri življenje Glasba Beatlesov, Rolling Stonesov in drugih rokerjev je kriva, da se je leta 1966 na podstrešju železniške postaje na Ptuju rodil rock band Extremi. Študij je člane razdružil, pred desetimi leti pase je zbrala nova zasedba, ki še vedno nažiga rok.

Ekonomistka, ki rada pleše Z Marino Drolc, po domače Purgarjevo, iz Motnika se dolgo poznava, saj je naročnica Vzajemnosti že 23 let. V objavo je pošiljala prispevke in stare fotografije, pogosto sva klepetali na izletih in raznih dogodkih. Pa vendar sem marsikaj o njej in njenem življenju izvedela šele ob pogovoru za ta prispevek. A tudi tokrat je pripoved pogosto zapeljala v spomine na starše ter brata in sestro, raje kot pa bi govorila o sebi.

Nikoli ni prepozno! Za nikogar Dobrih deset let je eden naših najboljših atletov - in še vedno rekorder v suvanju krogle - že v »športni penziji.« Vendar še vedno miga v svojem fitnes centru, trenira mlade, poleg vsega pa poje.

Od aleluje do čokoladnih jajčk Simbolika velike noči je po vsem svetu enaka, se pa običaji nekoliko razlikujejo. Marsikje seje še iz predkrščanskih časov obdržala navada kurjenja kresov kot pozdrav pomladi. Najstarejši in največji krščanski praznik namreč obeležujemo v nedeljo po prvi pomladni polni luni.

Družina, zapisana tehniki Tehnika je samostalnik ženskega spola, pa vendar so ženske v tehniki še vedno redkost. Med svetlimi izjemami je sedaj že upokojena dipl. ing. strojništva Alenka Knez iz Trbovelj. Ko govori o svojem poklicu in o delu, ki ga opravlja v svoji inovativni šoli, se obrača nazaj, na ženske iz njene in naše preteklosti, ki niso imele možnosti šolati se in razvijati svojih sposobnosti.

Aleksandrinke moramo videti v najsvetlejši luči Ko so v Prvačini v začetku lanskega novembra odprli prenovljeno Hišo aleksandrink so čustva preplavila marsikoga. Med njimi najbolj potomce žena, ki so v 19. in na začetku 20. stoletja odhajale po zaslužek kot dojilje, kuharice, sobarice, varuške, hišne pomočnice in guvernante v Aleksandrijo in druga egiptovska mesta.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Prebivalci te kostelske vasi so nekdaj tudi krošnjarili Majhna vas s štiridesetimi prebivalci je eno večjih naselij v leta 1998 ustanovljeni občini Kostel. Razprostira se na planoti nad dolino reke Kolpe, ob cesti Kočevje – Petrina. Njena okolica je močno zakrasela in vrtačasta. V približno sto letih, ki jih zajemata objavljeni stari krajevni razglednici, se tako v Banji Loki kakor v občini s 54 naselji število prebivalcev nenehno zmanjšuje. Tako je bil Kostel lani občina z najstarejšim prebivalstvom v državi, pri čemer je povprečna starost znašala 52,1 leta. »Na panoramski fotografiji, posneti s Kaptola proti jugu, vidimo v ozadju hrvaško hribovje. Ob levem robu stoji župnijska cerkev sv. Jakoba iz 18. stoletja, desno od nje pa je središče vasi, kjer je tudi domačija mojega očeta Antona Na njej sem v mladosti med počitnicami pri stričevi družini pomagal tudi pri kmečkih opravilih,« se spominja 77-letni upokojeni grafik in filatelist Janko Štampfl.

Najpogostejše težave z očmi V tretjem življenjskem obdobju pogosto pride tudi do težav z očmi. Vse spremembe je treba spremljati in kadar je potrebno, tudi ukrepati, da vida ne bi izgubili. Zlasti je treba biti pozoren na štiri resne bolezni, ki so glavni vzroki izgube vida v zrelih letih. To so siva mrena, glavkom, starostna okvara rumene pege in diabetična retinopatija.

Skladno v pomladi Prihajajoči meseci so kot nalašč za čiščenje in obnovo vsega. Ko boste ogulili omelo, enostavno odstranite spodnji del in ročaj koristno uporabite za vadbo. Prav prijetno je vaditi z njim, ker je lahek in prijeten za oprijem. Lahko postane vaš redni vadbeni rekvizit.

KDAJ JE ČAS ZA SLUŠNI APARAT?

KRATKE ZDRAVSTVENE

Dostojno slovo ni privilegij Hiša Ljubhospica v Ljubljani je še vedno edina te vrste pri nas, ki nudi zdravstveno oskrbo, paliativno zdravstveno nego, psihosocialno in duhovno podporo neozdravljivo bolnim ob koncu življenja ter njihovim svojcem.

Po spodbudo in veščine za spremembo navad Za svoje zdravje in dobro počutje lahko zelo veliko naredi vsak sam, a za uresničitev dobrih odločitev je pogosto potrebna spodbuda. Če je ta strokovna, povrh pa še brezplačna in dostopna v vseh večjih krajih, ni razloga za odlašanje. V zdravstvenih domovih po Sloveniji namreč že nekaj let delujejo zdravstvenovzgojni centri in centri za krepitev zdravja, ki med drugim skrbijo za preventivno zdravstveno varstvo odraslih, ponekod pa tudi otrok in mladostnikov.

Sklerodermija – vnetje vezivnega tkiva Bralka Marta piše, da ji je pred približno sedmimi leti dermatologinja postavila diagnozo sklerodermija (Morphea disseminata in ddg. inflamatorna faza skleroderme). Ob istem času je pričela z zdravljenjem kroničnega vnetja ščitnice. Ima tudi težave s hernijo,lani pa je bila operirana na srcu, vstavili so ji tri bypasse. Kot pravi, se težave niso zmanjšale. Na kontrolnem pregledu ji je kardiokirug povedal, da so vse koronarne žile nepopravljivo bolne. Tudi sklerodermija napreduje, kar se vidi na vsej koži. Zdaj sprašuje, ali obstaja vzročna povezava med avtoimunsko boleznijo vezivnega tkiva in bolnimi koronarnimi žilami?

Velikonočne dobrote Praznične jedi so tako posebne, da takrat vsi zamižimo vsaj na eno oko in si jih brez hudega odrekanja večinoma vsi radi privoščimo. Zato tokrat z veseljem zapišem zgolj voščilo.

Zamera drugemu je naša bolečina Velika večina ljudi se strinja, da je agresivni nastop do drugega neprimeren, da lahko drugega poškoduje in da z agresijo ničesar ne rešimo. Zato se izogibamo vsaj tistim oblikam agresije, ki je očem vidna – da drugega udarimo, odrinemo, zlasamo, pljunemo, spotaknemo … Druge, bolj »mehke« in skrite oblike, pa so žal v porastu. Danes se bomo osredotočili na zamero, ki je ravno tako pasivna oblika agresivnega odziva na situacijo.

Pomen redne mamografije pri zgodnjem odkrivanju raka Rutinski klinični pregled dojk odkrije le dobra dva odstotka ponovnega raka na dojki po zdravljenja začetnega raka, so ugotovili avtorji raziskave, opravljene v Zdravstvenem centru Bethany T. Waites of Kaiser Permanente, San Francisco v ZDA.

Jajce – popolni dar narave S približevanjem Velike noči prihajajo v ospredje jajca in vprašanje, ki se v zvezi z njimi porajajo. Danes si ne delamo več toliko skrbi kot pred desetletji, ko so se bali, da so jajca kriva za holesterol, ki je bil velik bavbav med ljudmi.

Pomladna krila Prihajajoča pomlad poleg toplega sonca in prebujene narave spodbuja tudi željo po osvežitvi garderobe. Mnoge prav gotovo že težko čakate, da boste lahko oblekle kakšno krilo. Veliko novosti oblikovalci in trgovine ne ponujajo, zato vas bom z nekaj nasveti spomnila, na kaj morate paziti pri izbiri in kombiniranju.

Inovativna, bolj zdrava živila Inštitut za nutricionistiko že deseto leto podeljuje nagrade podjetjem, ki predstavljajo živila z ugodno prehransko vrednostjo. Ugotavljajo, da se zmanjšuje količina sladkorjev med mlečnimi izdelki ter vsebnost soli in prehranske vlaknine pri kruhih, več živil pa vsebuje stročnice, zlasti čičeriko in lečo.

Srečo jim želim ...

Angleško luknjičasto vezenje Za angleško luknjičasto vezenje je značilno, da poleg vzorcev, ki smo jih našli pri madeira vezenju, vsebuje tudi daljše motive, katerih robovi so obšiti z vbodom obšivanja in so med seboj povezani s prečkami.

Dizel in saje Kratke razdalje so za dizelski motor škodljive, ker se ne segreje na delovno temperaturo. Filter trdih delcev (saj) nima neskončne življenjske dobe. Ko se zamaši, se v vožnji začnejo nevarne sitnosti.

Notranje zelene zasaditve Ko nas prvo spomladansko sonce ogreje, že razmišljamo, kaj bi lahko sadili zunaj. Pozabimo pa, da lahko ssobnimi rastlinami ustvarimo cvetočo ali zeleno zasaditev v stanovanju v kateremkoli času leta in si tem olepšamo notranji ambient.

V predsobi se udobno preobujmo Predsoba je kot ogledalo stanovanja, ko vstopimo skozi vhodna vrata. Biti mora prostorna in prijetno urejena, da ne daje vtisa natrpanega odlagališča. Potrebujemo občutek, da smo prišli domov, v prijetno okolje brez navlake.

KULTURA kratke 

Pirhi malo drugače Pri izdelovanju pirhov so stari običaji zelo priljubljeni, le potruditi se je treba. Če pa ste ustvarjalni, se dela lahko lotite tudi malo drugače. Trgovine z ustvarjalnim materialom so polne idej in materiala.

Odlična prevajalka z umetniškim čutom Brez književnih prevajalk in prevajalcev bi živeli v temi. Prinašajo nam svetlobo iz novih svetov, lahko bi rekli, da so marljivi, natančni in pazljivi svetlobni delavci. Mednje spada tudi Nives Vidrih. Prevedla je reprezentativna dela češkega leposlovja, ki so oplemenitila slovensko prevodno literaturo. Za svoje delo je prejela najvišjo, Sovretovo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev za vrhunske prevode literarnih del. Poleg tega pripravlja radijske oddaje o češki literaturi, piše uvodne študije h knjigam in literarne ocene, prevaja češke filme, prejela je tudi nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo in piše zgodbe s češko tematiko.

Ostanimo v stiku – z Viberjem, 1. del Komunikacijska orodja kot so Viber, WhatsApp, Messenger, Zoom itd. so postala priljubljeno sredstvo za komunikacijo, saj omogočajo, čeprav virtualen, oseben in reden stik z bližnjimi in nam omogočajo deljenje vsakdanjih trenutkov preko videoklica ali fotografij in pisanje sporočil. Pomembno pa je poudariti, da uporaba digitalne tehnologije za komunikacijo ne pomeni zamenjave za fizične stike, temveč dopolnjevanje in olajšanje ohranjanja stikov.

Zgodba o izgubljenem sivem žerjavu Med pticami, ki se selijo dvakrat na leto, so tudi sivi žerjavi, velike ponosne ptice dolgih nog in širokih kril z razponom preko dveh metrov. Vsako leto se selijo dvakrat: prvič s severa na jug, da lahko v toplejših krajih preživijo mrzlo zimo, ki je v svojem rojstnem kraju ne bi mogle, drugič v obratno smer proti domu, kjer bodo gnezdile in vzgojile nov rod potomcev.

Pred petdesetimi leti januar 1974 Preverili smo, kaj se je po svetu dogajalo tisti dan, ko je med bralce prišla prva številka Vzajemnosti. To je bila sobota, 26. januarja 1974.

Pred petdesetimi leti februar 1974 Vzajemnost letos praznuje 50 letnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz februarja 1974.

Klopca s pokrovom in pomladnim cvetjem Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Z Vzajemnostjo po Pelješkem mostu V jubilejnem letu se bomo z bralci in prijatelji Vzajemnosti družili od 2. do 5. junija 2024 v Neumu. Ogledali si bomo tudi Pelješki most in se po njem zapeljalina otok in z ladjico še na Korčulo.

Ob Blatnem jezeru

Priprava zelenice Topli in sončni dnevi prebudijo tako nas, kot tudi rast trate. To pa pomeni, da je čas za pomembno pomladansko delo, ureditev zelenice za novo sezono.

Na knjižni polici marec

Vrt brez prekopavanja  Čas je, da se odločite in pripravite vrt brez prekopavanja, saj si tako olajšate najtežja opravila na vrtu. Zelenjavni vrt in gredo za krompir je mogoče pripraviti na povsem enostaven način. Tako se znebite tudi trdovratnega plevela in delate povsem brez napora. Nad tem načinom vrtnarjenja so še posebno navdušene ženske, upokojenci in mlajši vrtnarji.

Iz Štajerske po svetu »Meni in mojemu bratu Borisu, s katerim sva dolga leta tudi skupaj igrala, je bila glasba položena v zibelko. Oče je bil harmonikar in je imel v študentskih leti odličen ansambel, kasneje pa je ob svojem poklicu na harmoniko igral še ljubiteljsko. Jaz sem najprej igral na kitaro, v ansamblu pa sem vzel v roke bas in kasneje tudi bariton. V otroštvu so pri nas doma poslušali ansambla Avsenik in Štirje kovači, a sem v najstniških letih najprej igral zabavno glasbo, ki smo jo kasneje igrali tudi v ansamblu Štajerskih 7«, opiše svoje glasbene začetke Samo Pokorn.

Pisani svet Azorov  Açores, kot je originalno ime tega arhipelaga sredi Atlantskega oceana, zajema devet manjših otokov: Corvo, Faial, Flores, Graciosa, Pico, Horta, Santa Maria, Terceira in São Miguel. Ime je dobil po ptiču, ki so ga prvi obiskovalci zagledali nad otočjem in so zmotno mislili, da gre za kragulja (açores). Kasneje so ugotovili, da gre za podvrsto kanje.

Dolga pletena jopa Kmalu bomo odložili tople zimske jakne in takrat pride prav mehka pletena jopica. Tole bomo pletli od vratnika navzdol, brez šivanja.

Druženje ob mozaikih V sklopu Kulturnega društva Rak Rakek deluje osem sekcij, najmlajša med njimi je sekcija Mozaik. S tehniko izdelave mozaikov smo se članice seznanile že v okviru likovne sekcije. Navdušila nas je kiparka Galina Malahova, ki je takrat stanovala na Rakeku in se je intenzivno ukvarjala z mozaiki, zato smo marca leta 2017 ustanovili samostojno sekcijo.

Društvena dejavnost 

V medgeneracijski center na prijetno druženje Svetli in dovolj veliki prostori Medgeneracijskega centra Izola, ki deluje pod okriljem izolskega doma upokojencev, so ravno pravšnji za druženje in kakovostno izvajanje različnih brezplačnih dejavnosti, kar ima v današnji družbi res velik socialni pomen.

Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik V času najdaljše stavke zdravnikov in zobozdravnikov v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali z zdravnico, ki ima za seboj več kot pol stoletja praktičnega dela. Upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije Vida Drame Orožim zelo rada opravlja poklic zdravnice, žalosti pa jo, ker zdravništvo izgublja spoštovanje in ker je med zdravniki in drugimi medicinskimi kadri premalo timskega sodelovanja.

Voluharji

Novice od vsepovsod

PISMA BRALCEV

Art terapija lahko zmanjša tveganje za nastanek demence Naša družba se vse bolj stara, ob tem pa tudi narašča število postavljenih diagnoz demence. Učinkovitega zdravila trenutno (še) ni, je pa zato toliko bolj pomembna preventiva, saj vemo, da lahko z učinkovitim življenjskim slogom preložimo upad kognitivnih funkcij na kasnejše obdobje ali celo zmanjšamo tveganje za nastanek demence.

Dejavni tudi po upokojitvi

SVET IN MI                                                                                       

Tri četrt stoletja izkušenj z ženskami Ob praznikih žensk in mater, ki ju praznujemo v marcu, mi je prišel na misel Trstenjakov odgovor na vprašanje, kako je lahko napisal toliko knjig: če človek dolgo melje, se nekaj namelje! Jaz moram reči: skozi tri četrt stoletja se mi je nabralo veliko lepih izkušenj z ženskami.

Mesec posebnih praznikov

Modri se bolje počutijo Starost je enako modrost. Ali to drži? Kako razumemo modrost v današnji družbi? Ali je povezana le s starostjo in življenjskimi izkušnjami ali pa morda ne. Kako je opredeljena v psihologiji? Ali jo je mogoče izmeriti in kako lahko modrost povežemo z zdravjem?

Z dobro voljo sprejemajmo drug drugega Prizadevanja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, ki deluje kot del mariborske univerze,so usmerjena v aktivno vključevanje upokojenih visokošolskih delavcev, v aktivno družbeno dogajanje in njihov prispevek k razvoju trajnostne družbe.

Starejših ljudi si nisem tako predstavljala Konec januarja se je na fakulteti za socialno delo v Ljubljani zaključil krožek z naslovom Življenjske zgodbe v objemu spominov, ki je združil starejše, upokojene gospe in podiplomske študente te fakultete. Medgeneracijska povezava je dala srečanjem poseben čar, pridobivali so nove izkušnje in izmenjevali stališča, med njimi so se razvila nova prijateljstva.