Oj, mladost ti moja

Prosti časmaj '25Kultura

Z MOJEGA OKNA

Nežne pesmi o mladosti – veliko jih je in odrasle ob njih preveva otožnost. Kam odšla si, kje si … kamen, še ta kamen v vodi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne.

Ja, zakaj pa naj bi se vrnila? Kot bi reko spraševali, zakaj se ne vrne v potok, studenček in k izviru. Ni logično, nesmiseln sentiment je to! Imaš sedemdeset, osemdeset, devetdeset let? Kakšna sreča! Glej, koliko sončnih vzhodov in zahodov ti je bilo dano doživeti! In med jutrom in večerom so bili dnevi, polni dogodivščin, leto za letom, toliko desetletij. Kaj vse ti je življenje prineslo, kaj vse si videl, spoznal, doživel, se naučil, tudi pretrpel, kakšno bogastvo vsega. Pregovor pravi, da kogar bogovi ljubijo, umrje mlad. To mi je res tuje in čudno – zakaj bi bilo to dobro, kakšen dar naj bi bil to? Leto za letom vendar dodaja življenju nove dni in nove priložnosti za ljubezen, dobro delo, uspeh, nove možnosti za nova spoznanja, misli in občutke …