Kultura
Kjer veter postane otipljiv in doživet

Kultura
Na Kraškem robu nad Trstom je zaživel Borarium, digitalni muzej, posvečen enemu najbolj prepoznavnih naravnih pojavov tega območja – burji. To ni le zbirka predmetov ali razstava o vremenu, temveč poskus, da bi veter – neviden in silovit – postal razumljiv, otipljiv in doživet.
Muzej na Opčinah obiskovalcem burje ne predstavlja le kot meteorološki pojav, temveč kot del vsakdanjega življenja, kulture in identitete Trsta ter kraškega zaledja. Burja je v obmorskih krajih že dolgo več kot vremenska posebnost. Zaznamuje mestne ulice, arhitekturo, navade prebivalcev in številne zgodbe, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Na mestnih ulicah jo občutimo kot sunek, ki spreminja hojo, zapira dežnike, čisti nebo in včasih terja posebno previdnost. Na Krasu pa jo povezujemo z odprtimi planotami, ostrim zrakom, kamnitimi zidovi in pokrajino, ki jo veter nenehno oblikuje. Od kod ime burja? Boreas je bil v stari Grčiji veter, ki je pihal s severa. Rimljani so mu pravili borea; poimenovanje so nato uporabljali za vse, kar je hladno, svetlo, severno. Burja, ki piha v Trstu, prihaja k nam skozi prehod v bližini Postojne. Tu se hladen zrak, ki prihaja s severa, vrine v nižino med Nanosom in Snežnikom ter začne svoj pohod proti obmorskim mestom.
-
Z mojega okna
Ob jesenskem deževju, ko se vrnemo v hiše in iščemo toploto, postane čas drugačen: ne mineva več hitro ob izletih v čudovito naravo, ob neskončnih sprehodih po poljih, v gozdovih, hribih in ravninah, ob posedanju v parkih ter na obalah morja in rek. Zdaj se svet začne krčiti na omejen prostor stanovanj, kjer marsikdo živi sam, in ko tišina pritisne nanj, vzklikne: »Joj, kakšna samota!«
Pred leti so vrteli simpatično reklamo, v kateri odrasli otroci nepričakovano obiščejo dom, kjer mama gosti kup prijateljev, ki se zabavajo. Ob zvoku zvonca vsi pobegnejo skozi stranski vhod, mama hitro počisti za njimi, in ko odpre otrokom vhodna vrata, ti za njenim hrbtom vidijo le prazen prostor, hči pa sočutno vzklikne: »Uboga mama, vedno sama!« Za katero čistilo je bila ta reklama, sem pozabila, stavek o ubogi mami pa v moji družini uporabljamo za hec, saj jaz res nikoli nisem osamljena in potrebna sočutja ali tolažbe zaradi samote. Vem pa, da bi ta stavek lahko zares izrekli za marsikatero mojo vrstnico. In potem otroci takih osamljenih mam prihajajo domov z občutkom krivde, ker jim ne posvetijo dovolj časa, da se njihove mame ne bi dolgočasile.
»Ata« Modrijanov je s fanti vseh 26 let

Dobre stare viže
Peter Švab ve o fantih iz ansambla Modrijani skoraj vse. Tega, da se bo letošnja Noč Modrijanov začela s poklonom njemu in da bo prvi stopil na oder v Stožicah, pa le ni vedel. To je bilo presenečenje zanj in vse druge v dvorani.
Z eno najbolj priljubljenih slovenskih narodnozabavnih zasedb je vseh 26 let opravil približno dvesto nastopov na leto. »Če seštejemo vse ure, ki jih je preživel z nami, nam je posvetil celih 14 let svojega življenja. Zato, da smo mi lahko igrali, imeli vikende zapolnjene z nastopi, malico, denar in si navsezadnje ustvarili domove ter začeli družinsko življenje. Knjigo, v kateri so zapisani vsi nastopi, je vedno vzel s seboj na dopust, da bi tam v miru pregledal vse termine.
Rada bi imela lep svet, da bi bili vsi ljudje zadovoljni

Kultura
Slovenska slikarka in ena najpomembnejših knjižnih ilustratork Jelka Reichman je vse svoje ustvarjalno življenje posvetila otroški ilustraciji. Ustvarila je izjemen opus, ki obsega več kot dvesto knjižnih projektov in več kot 2,2 milijona izvodov posameznih knjig v različnih izdajah. Slikanice z njenimi podobami nastajajo in se ponatiskujejo za vedno nove generacije bralcev pri nas in po svetu. Med njenimi ilustracijami so najbolj priljubljeni Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Strašni volk, Cepecepetavček in mnogi drugi.
-

GLEDALIŠČE
ZAŽIVELA JE MALA SCENA MGL
Repertoar Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega je odprla monodrama Prima Facie avstralske dramatičarke in odvetnice Suzie Miller. V gledališču pravijo, da je to izjemno spisano besedilo, ki je doživelo uspeh po svetovnem razmahu gibanja #jaztudi. Presega okvire umetniškega dela in preizprašuje koncept zahodnega pravosodja, oblikovanega iz moške perspektive. Besedilo je prevedla Eva Mahkovic, uprizoritev pa režirala Lucija Trobec. Igra Iva Krajnc Bagola.
-
Marijan Rupert: Nič več te ni
Dokumentarna biografija je nastala na podlagi arhiva pisem, fotografij in rokopisov Mile Kačič, ki jo je NUK predala njena prijateljica Ivanka Mežan. V njej spoznavamo drugo plat med Slovenci izredno priljubljene igralke in pesnice, ki je vse življenje iskala toplino in ljubezen, kar je v otroštvu najbolj pogrešala. Našla ju je, vsaj za kratek čas, ob kiparju Jakobu Savinšku. Za sabo je pustila nepozabne gledališke in filmske vloge, predvsem pa čudovite ljubezenske pesmi, ki so večinoma namenjene prezgodaj umrlima Savinšku in sinu Davidu. Objavljene pesmi in fotografije dokazujejo, da je kljub tragedijam, ki so jo doletele, ohranila optimizem in osupljivo voljo do življenja. (Mladinska knjiga, 34,99 evra)
-
Z MOJEGA OKNA
Budilka! Zakaj vendar?! Saj je upokojenka, lahko se ravna po uri svojega telesa. Saj res, do konca mora pripraviti stvari za v toplice. Čeprav je ves teden po malo skupaj spravljala vse potrebno, mora še enkrat pregledati, da ne bi česa pozabila. Da se ne zgodi kot lani, ko je moral Igor še enkrat priti v toplice, da ji je prinesel torbico z zdravili in kopalke – oboje je namreč ostalo doma na omarici. Ne, letos ne bo pozabila ničesar, možgani ji še delajo, kot je treba. Še lahko skrbi sama zase, hvala lepa, vse bo prav.
Razvozlavanje skrivnosti Majev

KULTURA
Predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU prof. dr. Ivan Šprajc je že več kot tri desetletja usmerjen v raziskovanje življenja starodavnih Majev in predšpanskih kultur Mezoamerike. Zelo pomembni so rezultati njegovih arheoloških terenskih raziskav, ki jih je v zadnjih letih vodil na polotoku Jukatan. Letos je odkril ostanke enega največjih majevskih mest na tem območju, ki mu domačini pravijo El Yesal, že prej pa najdišče Minanbé. Raziskave razkrivajo, kakšni so bili Maji, kakšna sta bila njihova družbena ureditev in način življenja.
Knjižnica, ki živi vse do polnoči

Kultura
V Ljubljani je približno 40 tisoč študentov, ob splošnem pomanjkanju študentskih postelj pa je za mnoge edini primeren prostor za študij Centralna tehniška knjižnica (CTK).
Kot razloge, zakaj si za študijski prostor izberejo ravno CTK, študenti najpogosteje navajajo umeščenost v center, bližino večine fakultet in lokalov s prehrano, dobre študijske razmere, prijazno osebje ter odprtost pozno v noč. To je edina knjižnica v Ljubljani, ki je odprta do polnoči, ob sobotah do 17. ure, med izpitnimi roki pa ob sobotah zaprejo šele opolnoči.
-

GLEDALIŠČE
75 LET MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Sezono, v kateri bo 11 premier, so začeli z dramo Oskarja Wilda Saloma, oktobra se bodo spomnili 150-letnice rojstva Ivana Cankarja in na oder postavili njegovo zgodnjo igro Romantične duše. To je rafinirana zgodba o vplivu politike na človekovo intimno doživljanje sveta in ljubezni skozi objektiv treh ženskih protagonistk, ki jih bo režijsko portretirala Maša Pelko. Pripravili so tudi razstavo, ki so jo naslovili 75 prebojnic MGL, z njo pa se bodo poklonili 75 ustvarjalkam, ki so s svojim delom na odru in v zaodrju opazno zaznamovale umetniško in profesionalno pot tega gledališča. Razstavo bodo odprli 16. oktobra v atriju ljubljanske mestne hiše.



