Kultura
-
KULTURA
73. FESTIVAL LJUBLJANA
Letošnji program vključuje skoraj 100 dogodkov, simfonične in komorne koncerte ter operne, baletne in gledališke predstave, muzikale, koncerte džeza in zabavne glasbe z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki. Tradicionalna Poletna noč je tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, festival pa bodo zaključili s koncertom Dunajskih filharmonikov v Cankarjevem domu pod taktirko Franza Welserja-Mösta. Med vrhunce lahko umestimo izvedbo oratorija Stvarjenje Josepha Haydna v uprizoritvi španske gledališke skupine La Fura dels Baus...
Skupni interesi tkejo trdne vezi
KULTURA
Branje dobrih knjig je kot pogovor z najboljšimi ljudmi preteklih stoletij, je dejal francoski filozof René Descartes. To dobro ve poldruga stotnija ljubiteljic dobrega branja iz vse Slovenije, ki se je aprila zbrala na Senovem.
Pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije so srečanje bralnih skupin že drugič pripravile članice bralnega krožka DU Senovo, ki ga vodi vsestranska kulturnica Boža Ojstršek. Nekdanja učiteljica slovenščine posveča veliko skrb tudi medgeneracijskemu sodelovanju, tako da na prireditvah vselej aktivno sodelujejo tudi učenci domačih šol. Že rodovi pred nami so poznali moč pripovedovanja zgodb. Pri tem imajo pomembno vlogo babice in dedki. Spomnimo se le Jurčičevega deda, ki je z bajkami razvnemal domišljijo bodočega pisatelja in časnikarja Josipa. Ali pa jih beremo sami zase, zdravilne zgodbe za odrasle, na primer tiste izpod peresa psihoterapevta dr. Jorgeja Bucaya, kjer so skrite modrosti sveta.
-
Z MOJEGA OKNA
»To je res grozno, kaj vse se dogaja!«
»Jaz sploh ne gledam več novic, ne morem več!«
»Joj, pogovarjajmo se o čem drugem, o čem lepem.«
Sedele so v istem parku kot že štirideset let. Odkar so v mladosti vozile dojenčke na zrak, so obdržale navado, da se srečujejo – pomahajo si z oken in pohitijo ven na en čik, zdaj, ko v stanovanjih nihče več ne kadi. Grdo navado so pač obdržale, vendar z upanjem, da bodo nekega dne vendarle vrgle ta strup stran. No, dokler pa se to ne zgodi, je prijetno sedeti tu – če že kadijo, raje kadijo skupaj. Ker se razumejo in ne ponižujejo druga druge, kot to delajo hudi nasprotniki kadilcev. Drugim je tako lahko svetovati, za druge takoj jasno vidiš, kaj delajo narobe, in takoj imaš recept za spremembo. Za druge.
-
KULTURA
Ni dano vsakemu, da ga delo osrečuje. Pri dr. Andreju Smrekarju, dolgoletnem kustosu in direktorju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac, muzejskem svetniku ter avtorju mnogih odmevnih in nagrajenih razstavnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena, ki je široko razgledan intelektualec, izjemen strokovnjak in muzealec, pa enostavno čutimo, da je tako. Spoštujejo ga njegovi kolegi, njegova in mlajše generacije, kar ni pogost pojav.
Pred kratkim je prejel nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Pa ne počiva na lovorikah. Nasprotno, in prav zato je zanimiv sogovornik. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je prispevek Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovinski in muzejski stroki neprecenljiv. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Smrekar je povedal, da je ob nagradi, »ki je veliko priznanje strokovne srenje muzealcu, neskončno počaščen«. Zelo toplo se je odzval tudi lani v zahvali ob podelitvi Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, kjer je med drugim rekel: »Značaj muzejskega dela je tak, da je posameznik vreden lahko le toliko, kolikor je vredna njegova ekipa.«
-
KULTURA
Maja Haderlap: Ženske v temi
Po izvrstnem Angelu pozabe o usodah koroških Slovencev med drugo svetovno vojno in po njej se pisateljica tudi v drugem romanu navezuje na iskanje družbene, kulturne in jezikovne identitete v sodobni družbi; o tišini in krivdi, a tudi o znova najdenih bližinah. Tokrat so v ospredju zgodbe treh generacij žensk, ki se gibljejo med travmatičnimi otroškimi izkušnjami, nerešenimi družinskimi konflikti in katoliškimi dogmami. Ob iskanju svojega mesta v družbi vsaka v svojem času trči ob enake ovire. (Založba Goga, 27,90 evra)
Pokopališče Žale je pravi muzej na prostem
V času dnevov dediščine evropskih pokopališč bodo prihodnji teden potekala brezplačna vodenja po Žalah, ki so zaradi svoje visoke kulturno-zgodovinske in umetniške vrednosti eno najlepših evropskih pokopališč.
Pokopališča so, kot kulturna dediščina, pomemben del naše zgodovine in umetnosti ter so zato tudi turistične znamenitosti mest, kjer se prepletata sedanjost in preteklost, umetnost in narava, sporočajo iz Mestne občine Ljubljana. Na pokopališču Žale so pokopani mnogi velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, športniki, itd. Prav tako je na njem veliko pokopališč iz I. in II. svetovne vojne ter drugih spominskih obeležij priznanih arhitektov in kiparjev. Hkrati pa je to tudi drugi največji mestni park.
Z obiskom in druženjem se poklonimo dobrim knjigam
Sejem je odlična priložnost, da se z obiskom, druženjem, nakupi in podarjanjem knjig skupaj poklonimo trudu, ki je vedno znova vložen v to, da imamo toliko dobrih knjig - tako Skupnost založnikov in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, vabita na Sejem na zraku. Potekal bo v jutri, 17. maja, od 9. ure dalje, pod platanami v ljubljanskem parku Zvezda.
Na njem bo sodelovalo kar 70 založb, ki bodo predstavile knjižne novosti in standardno ponudbo. Obiskovalci bodo lahko ob 10. uri prisluhnili glasbeni budnici, nato pa vse do 21. ure knjige kupovali s popustom, spoznavali najnovejše izdaje, prisluhnili glasnemu branju, pogovorom z avtoricami in avtorji ter koncertom.
-
Z MOJEGA OKNA
Nežne pesmi o mladosti – veliko jih je in odrasle ob njih preveva otožnost. Kam odšla si, kje si … kamen, še ta kamen v vodi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne.
Ja, zakaj pa naj bi se vrnila? Kot bi reko spraševali, zakaj se ne vrne v potok, studenček in k izviru. Ni logično, nesmiseln sentiment je to! Imaš sedemdeset, osemdeset, devetdeset let? Kakšna sreča! Glej, koliko sončnih vzhodov in zahodov ti je bilo dano doživeti! In med jutrom in večerom so bili dnevi, polni dogodivščin, leto za letom, toliko desetletij. Kaj vse ti je življenje prineslo, kaj vse si videl, spoznal, doživel, se naučil, tudi pretrpel, kakšno bogastvo vsega. Pregovor pravi, da kogar bogovi ljubijo, umrje mlad. To mi je res tuje in čudno – zakaj bi bilo to dobro, kakšen dar naj bi bil to? Leto za letom vendar dodaja življenju nove dni in nove priložnosti za ljubezen, dobro delo, uspeh, nove možnosti za nova spoznanja, misli in občutke …
-
GLEDALIŠČE
Kar je bilo in kar bo
Prevajalec, režiser in scenograf Samo M. Strelec je v Mestnem gledališču Ptuj pripravil prvo slovensko uprizoritev dela nemških dramatikov Lutza Hübnerja in Sarah Nemitz, v kateri igrajo Ksenija Mišič, Srdjan Grahovac in Vid Klemenc. Zgodba govori o zakoncih, ki sedita v gledališki dvorani in čakata, da se bo predstava začela, a se prej sporečeta. »Gledati namreč začneta zgodbo, v kateri nastopata sama, svojo lastno zgodovino, kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke. Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi v svojo prihodnost. Spremljamo njune želje, misli, spomine pa tudi hrepenenja in strahove,« je pred premiero povedal Strelec. Predvidoma bo avtor drame maja tudi prišel na Ptuj.
-
KULTURA
Te besede je napisala Ida Mlakar Črnič v slikanici Tu blizu živi deklica, za katero je pred kratkim v Grčiji prejela eno največjih nagrad za otroško literaturo The Elniplex Award. Pa to sploh ni edina nagrada, ki jo je do zdaj dobila. Nekatere od njenih slikanic so prejele znak kakovosti zlata hruška in bile večkrat nominirane za izvirno slovensko slikanico. Dobila je nagrado slovenske sekcije IBBY za promotorko mladinske književnosti in branja. Bila je tudi častna gostja na knjižnih sejmih otroške in mladinske literature tako v Frankfurtu kot v Bologni.