Kultura
S strpnostjo lahko vsi lepo živimo
Kultura
To je šolarjem Osnovne šole Miška Kranjca povedal Gojmir Lešnjak Gojc, kamor so ga povabili na pogovor o disleksiji, ki je ni nikoli skrival. Slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pevec in avtor glasbe, tudi deset let direktor Kosovelovega doma Sežana je ustvaril čez 60 gledaliških vlog, blizu 60 filmskih in televizijskih vlog in postal ikona številnih kultnih televizijskih oddaj: Periskop, TV Poper, Teater Paradižnik, Naša mala klinika in Muzikajeto. Poleg tega je režiral 15 gledaliških predstav.
Res prave priprave na praznike
Z mojega okna
December z vsemi velikimi in drobnimi opravki je sicer tekel še kar po načrtih, le Tone je bil že od začetka jeseni nekam čudno tih in umaknjen. Nikakor ni mogla ugotoviti, kaj se mu plete po glavi, pravzaprav pa v resnici že dolgo ne ve, kako njen dragi mož živi v svojem srcu, kaj misli in čuti, kaj premleva in kaj si želi. Niti opazila ni, kdaj se je med njima začelo to obdobje odmika, ta čas brez pogovorov, ko sta se navadila živeti nekako vsak zase.
Vendar ji zdaj mir in molk in zamišljenost, ki jih je na novo opazila pri možu, niso bili všeč. In ko je ob Miklavžu z najvišje police v knjižnici zvlekel tisti stari kovček, jo je stisnilo pri srcu. Pa ne da je kaj narobe z njim, da ni kaj bolan, če se je namenil gledati pol stoletja stare spomine na svojo mladost? In ko je večer za večerom zlagal stare fotografije, ji pritisk pri srcu ni popustil – res se vrača domov... Ko se je v mladosti odselil od doma tako daleč stran in prišel k njej, se je trudila, da sta s pestrim mestnim življenjem...
-
Domače viže
Franc Papež je začel prepevati že v prvem razredu osnovne šole v otroškem zborčku, in ko se je začel njegov glas iz otroškega spreminjati v zrelejšega, je moral zbor zapustiti. A ga je takoj zatem učiteljica slovenščine povabila v klub recitatorjev in je začel brati pesmice. Spominja se, da je znal v celoti povedati Uvod Prešernovega Krsta pri Savici in še kar nekaj pesmi.
Pel je pri mašah in tudi na služenju vojaškega roka na Ptuju, kjer je sodeloval v mešanem pevskem zboru ptujske srednje šole. Takšen je bil pevski začetek sogovornika, ki je star 67 let in že nekaj časa upokojen, živi pa na Gorenjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah. Že kot otrok je imel željo, da bi se naučil igranja na harmoniko ali katero drugo glasbilo, a doma ni bilo denarja za nakup, otroci na podeželju pa zaradi oddaljenosti glasbenih šol niso imeli veliko možnosti, da bi jih – kljub željam – obiskovali.
-
GLASBA
Novoletni gala koncert opernih arij
Na tradicionalnem koncertu v Cankarjevem domu se bosta 27. decembra predstavila izjemna pevca. To sta urugvajski tenorist Edgardo Rocha in mezzosopranistka Nuška Drašček. Ena naših najbolj vsestranskih pevk in tudi letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada se bo lahko na poseben način izrazila v glasbenem dialogu z uglednim tenoristom, ki velja za enega najvidnejših interpretov belkanto repertoarja. Odlikujejo ga topla barva glasu, živahne kolorature in briljantne višine. Solista bo spremljal Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča.
-
Dušan Belšak: Meso s tradicijo in okusom
Do dobrega kosa mesa je treba izkazati spoštovanje in iz njega narediti najboljše jedi, pravi avtor dopolnjene izdaje kuharske knjige, v kateri ponuja preizkušene nasvete, kako pripraviti govedino, teletino, svinjino, drobnico in perutnino. Pozornost namenja tudi kakovosti mesa, zorenju in čiščenju. Nekateri recepti vsebujejo kodo QR, prek katere se povežete na videopredstavitev recepta. (Založba Kmečki glas, 29 evrov) Knjižni sejem vabi, že štiridesetič!
Nekoga moraš imeti rad - še posebej lepo je, če je to tudi knjiga. S temi besedami pesnika Ivana Minattija, katerega stoletnice se spominjamo letos, organizatorji vabijo na jubilejni, 40. slovenski knjižni sejem. Odvijal se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2024.
Predstavilo se bo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav, obenem pa se bo zvrstilo več kot 280 dogodkov. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška, predstavili bodo predvsem sodobne hrvaške književnike in nekaj ilustratorjev. Mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, prav zaradi obeležitve stoletnice pesnika, prevajalca, urednika in akademika Ivana Minattija. Glavno dogajanje bo potekalo na štirih odrih: Glavnem, Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih.
Med glasbenike namesto med duhovnike
Zgodbenovember '24Ljudje Kultura
Kam nas pelje življenje
Vsestranski umetnik, glasbenik, likovnik, organizator kulturnih in drugih prireditev, zbiralec starih predmetov, izdelovalec in zbiralec jaslic, starih božičnih razglednic, začetnik razstave božičnih jaslic v Vojniku, promotor češke kulture v Sloveniji ... Vse to je Jože Žlaus.
Njegovih dejavnosti je še veliko, a dodajmo le, da sta Jože in njegova žena Jelka zelo aktivna člana Društva ljubiteljev jaslic in sta letos na Brezjah prejela prestižno priznanje za aktivno delo na področju jasličarstva. Leta 2018 so bile njune jaslice razstavljene v Vatikanu med sto najlepšimi jaslicami z vsega sveta. Posebnost njunih jaslic je ta, da so izdelane iz votlega vrbovega panja, ki je bil namenjen predelavi v sekance, a je Jože ob opazovanju tega odpadnega kosa lesa dobil idejo, da bi bilo mogoče iz njega izdelati jaslice. Na letošnji mednarodni razstavi, ki jo v Vatikanu tradicionalno odprejo 8. decembra, bodo na ogled kar štiri slovenske jaslice, ponovno bosta sodelovala tudi zakonca Žlaus.
-
Kultura
Franci Milošič je v svoji 40-letni poklicni karieri počel vse, kar se je v kinu delalo. Prodajal je karte, razvažal filmske kopije, bil programski vodja, upravnik kina in urednik biltena Naš kino, soustvaril je zgodovino mestnega kina Kinodvor. Čeprav se je poklicno poslovil pred več kot 23 leti, njegova ljubezen do filmske umetnosti ni zamrla. Piše svojo filmsko enciklopedijo in spremlja vse, kar se dogaja na tem področju, ima ogromno zbirko 22 tisoč filmov in še vedno neizmerno uživa ob gledanju.
-
GLEDALIŠČE
Novi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem
KAZIMIR IN KAROLINA: dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se srečajo vsi družbeni razredi. Dogaja se v letu pred prihodom Hitlerja na oblast in v času množične brezposelnosti, kar je glavni vzrok, da so se v Nemčiji okrepili nacionalsocializem, politično nasilje in iztrebljanje nasprotnikov. Razkrivanje vsega tega je uspevalo dramatiku Ödönu von Horváthu, ki je v svojih dramah seciral socialnopolitične teme, zato so bile po letu 1933 prepovedane. Današnji čas je pretresljivo podoben takratnemu. Toda režiserka Nina Rajić Kranjac in ekipa ter številni igralci so se potrudili, da predstava ni le moreča.
-
Literarne snovi
Ta jesen s stalnim dežjem in hitrimi spremembami jima je prinašala vsak dan nove nevšečnosti. Tista ploha pa je bila preveč, oba sta se prehladila in vročična obležala. In ko je mislila, da jima gre že na bolje, se je Mateju poslabšalo in povrh vsega je začel še hudo kašljati. Bolezen se kar ni hotela posloviti in bala se je, da bi se razvila še v pljučnico. Pljučnica pri teh letih! Vedela je, da lahko starejšim ljudem pljučnica prinese resno poslabšanje in se včasih konča prav tragično.