Kultura
-
Stara slovenska mesta s stavbno dediščino kažejo raznovrstnost kulture od prazgodovine prek srednjega veka do baroka vse do današnjih dni. Obenem pa skrbijo za ohranjanje in oživljanje mestnih posebnosti ter za obilje dogajanja vse leto.
Povezujejo se v Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo uredilo katalog Raziskovanje mest kulture. V njem so zgodovinska mesta predstavljena kot središča žive kulture, kjer se stoletja dediščine prepletajo s sodobno ustvarjalnostjo, festivali, lokalnimi okusi in avtentičnimi doživetji. Lažje se boste odločili za obisk, če boste najprej prelistali katalog na povezavi: zgodovinska mesta
-
LITERARNE STRANI
Za poletno branje smo tokrat izbrali spomine lendavskega ljubiteljskega slikarja in literata Ludvika Žižka na otroštvo, preživeto v sirotišnici. Štiriletnega so iz rodne Čentibe odpeljali v dom za predšolske otroke v Polzeli, ker je ob koncu druge svetovne vojne ostal brez staršev. V naslednjih desetih letih so ga selili iz ene graščine v drugo (Polzela, Dobrna, Slivnica, Ruše, Murska Sobota), v katerih so delovali takratni mladinski domovi. O življenju teh »grajskih« otrok je malo znanega, zagotovo pa niso imeli lepega otroštva, saj avtor zapiše takole: »Bili smo del generacije otrok, ki jo je vojna vihra odtrgala od staršev, premetavala na valovih usode in nas odplaknila na neznano obrežje. Končno bi se naj umirili in zaživeli življenje, do katerega smo imeli tudi mi pravico. Toda, mar se življenje ne začne z otroštvom in mladostjo?«
-
Kultura
V staro mestno jedro Krškega je umeščena Valvasorjeva knjižnica, ena najpomembnejših kulturno-izobraževalnih ustanov v Posavju ter zagotovo ena najlepših in najsodobneje zasnovanih slovenskih knjižnic.
Povsem novo knjižnico, ki je prizidek kapucinskega samostana, so slovesno odprli leta 2022, pot do nje pa je trajala dolgih 25 let, pripoveduje Polona Brenčič, koordinatorica prireditev v knjižnici. Morali so pridobiti potrebna zemljišča, ob načrtovanju pa upoštevati tudi zahteve spomeniškega varstva. Rezultat je navdušujoč: Valvasorjeva knjižnica se nahaja v novi, arhitekturno zanimivi stavbi, ki združuje sodobno zasnovo, trajnostne rešitve ter odprte prostore za druženje in učenje. Prav zaradi sodobne arhitekture, inovativnih storitev in vloge v lokalni skupnosti je bila leta 2023 med finalisti mednarodne nagrade za splošno knjižnico leta, ki jo podeljuje Mednarodna zveza knjižničarskih društev in ustanov IFLA.
Živa legenda – začarana od plesa
KULTURA
Jasna Knez je eno velikih imen slovenskega, nekdanjega jugoslovanskega in tudi mednarodnega sodobnega plesa. Ustvarila je številne avtorske plesno-gledališke projekte, s katerimi je gostovala na različnih festivalih alternativnih in eksperimentalnih odrov, sodelovala je z režiserji kot koreografinja pri gledaliških predstavah in vodila skupine sodobnega plesa. Prejela je več prestižnih nagrad, med drugim leta 2013 nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Doma in v zamejstvu je vodila tečaje orientalskega in izraznega plesa ter odrskega giba. Občasno se izpoveduje v literarnih prebliskih.
-
38. MEDNARODNI FESTIVAL IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE
Tudi letos napovedujejo kakovosten in pester program klasične, džezovske in etno glasbe. Kar 526 glasbenikov iz 23 držav se bo predstavilo na 45 koncertih. Ti ostajajo brezplačni za obiskovalce, saj jim je uspelo pridobiti pokrovitelje, je povedal direktor Jan Kern in dodal: »Naše temeljno vodilo ostaja dostopnost vrhunske kulture, saj želimo kakovostne glasbene vsebine približati čim širšemu krogu poslušalcev.« S partnerji iz Primorske, Štajerske in Osrednje Slovenije so začeli mednarodni projekt Povezovanje invalidskih in kulturnih NVO.
Poletna priloga VODNJAKI V SLOVENIJI
Dan za dnevom se vrsti, za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš: kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani hlastno zajemaj in pij!Janez Menart
Te čudovite Menartove misli so zapisane na obnovljenem vodnjaku s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani, ki so ga odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije. Voda kot eden od štirih osnovnih elementov je za nekatere počelo življenja. V resnici je vsakdanja potreba. Čeprav pokriva dve tretjini zemeljske oble, je ni v izobilju. Mnogi po svetu čutijo izjemno pomanjkanje te dragocenosti. V Sloveniji nam iz vodovodnih pip teče še razmeroma neoporečna voda – toda kako dolgo še? Čas za odgovornejše ravnanje je prav tako dragocen kot čista voda in obojega nam že primanjkuje. V tesni povezavi z vodo pa srečujemo vodnjake in ljudi, ki so ob njih preživeli, vodnjaki pa so ob ljudeh le malokdaj. Vodnjak je povsod tam, kjer živi človek, ki ga je skozi zgodovino spreminjal v skladu s svojimi potrebami. Vseskozi pa je ostal simbol izobilja in vir življenja.
-
Z mojega okna
Odkar je dedek ostal sam, vnuki niso več hodili k njemu na počitnice. Za kakšen konec tedna že, za dlje pa brez staršev ne. Dedek sicer dobro kuha in nikoli se ni naveličal obračati ponve s palačinkami, a mama je rekla, da bi ga preveč obremenili, če bi jih same poslala k njemu za ves teden. Konci tedna pri njem so bili zanimivi, hitro so minili in fanta sta vedno prišla domov navdušena, s seboj sta recimo prinesla novo ptičjo hišico ali krmilnico, ki so jo naredili v dedovi kleti, ali pa sta kazala nove telovadne vaje. Pri dedku je bilo zabavno in zanimivo, čeprav se ni več smejal tako kot včasih, ko je bila babica še živa.
-
Kultura
Tanja Žagar: Zaljubljena v življenje
Namesto da bi objokovala vse tisto, česar več ne bo, sem se odločila, da bom v svojem srcu nosila veliko hvaležnosti za vse, kar je bilo, zapiše naša priljubljena pevka. Znana je kot zgovorna in iskrena oseba, kar potrjuje njena biografija, ki je pravzaprav skupek spominov, anekdot in razmišljanj. Odkrito piše o družinskih odnosih, ljubezni in materinstvu; obuja spomine na glasbeno pot, od časa, ko je bila članica najstniške skupine Foxy Teens, do samostojne kariere. Razkrije svojo nagajivo plat, obenem pa iskreno govori o iskanju optimizma ob življenjskih preizkušnjah, denimo njeni bolezni in izgubi mame.
Ponoči je muzejsko doživetje drugačno
V soboto, 20. junija, poteka Poletna muzejska noč, ko bodo muzeji in galerije po državi od 18. ure do polnoči brezplačno odprli vrata obiskovalcem.
Letos se bo v 59 krajih odvilo kar 364 dogodkov na 156 prizoriščih, pri tem pa sodeluje 85 muzejev, galerij in drugih zavodov, med njimi tudi nekateri, ki se akciji pridružujejo prvič. Na nekaterih prizoriščih obiskovalce čaka tudi novost. Skupnost muzejev Slovenije je namreč pripravila novo skupno publikacijo V družbi dediščine – Po muzejskih poteh. Gre za knjižico za zbiranje žigov, s katero se lahko podate na nepozabna raziskovanja.
Koncert za dušo v Županovi jami
Županova jama pri Grosupljem letos praznuje sto let od odkritja. Vanjo so se prvi raziskovalci podali maja in junija 1926 - najprej župan Josip Perme s pomočnikoma, nato pa jamarji Društva za raziskovanje jam Ljubljana.
Ob jubileju je Turistično in okoljsko društvo Grosuplje - Županova jama pripravilo več dogodkov. Tako bo v nedeljo, 14. junija 2026 v osrčju Županove jame koncert pevke Mance Izmajlove. Tudi ona letos praznuje, in sicer 25-letnico bogate kariere, v kateri je nastopala v znanih opernih in filharmoničnih hišah ter sodelovala z uglednimi orkestri in glasbeniki po vsem svetu. Poje pesmi različnih glasbenih zvrsti: crossover, popevko, klasiko, muzikal, ljudsko pesem, šanson in to v kar 25 jezikih.