Kultura
Kultura je prostor svobodnega in neobremenjenega duha
NAŠ POGOVOR
Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.
-
Z MOJEGA OKNA
Začelo se je že zdavnaj, ko sta bila otroka še prav majhna, pravzaprav še prej, ko je bil prvorojenec še v zibelki.
Bili so srečna družinica, mnogo srečnejša od mnogih drugih, saj so podedovali dedovo stanovanje v mestu in so se lahko mirno naselili v njem. Na svojem si upaš načrtovati prihodnost, tudi skromen dohodek je zadostoval, dokler nista oba doštudirala. In srečna sta bila, ko se je rodil čudovit otrok, in dobro jim je šlo. Navadila sta se ga jemati povsod s seboj in bilo jima je v veselje.
-
Drago Tacol: Dober dan, starost
Ker smo si ljudje različni, se tudi stara vsak drugače. A vsaka starost je bogata z izkušnjami, spomini, doživljaji, ljudmi, ki so nam kadar koli stopili na pot. Na to bogastvo, ki polni naše kašče življenja s številnimi majhnimi stvarmi, nas želi spomniti avtor, psiholog po izobrazbi. Spodbuja bralca, da na lastno staranje pogleda z različnih vidikov. Besedila, ki jih je sprva pisal za revijo Ognjišče, bogatijo reprodukcije umetniških del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. (Založba Ognjišče, 19,90 evra) -
GLASBA IN PLES
Dirigentka Hyonah Song v Slovenski filharmoniji
Zborovska glasba Daljnega vzhoda na naših koncertnih odrih ni pogosto izvajana, zato se v zboru Slovenske filharmonije veselijo sodelovanja z mlado dirigentko iz Južne Koreje, ki bo skladbe slovenskih skladateljev Mateja Kastelica, Tineta Bitenca, Ambroža Čopija prepletla z izbranimi deli južnokorejskih ustvarjalcev. 16. marec, dvorana Marjana Kozine.Mednarodni baletni gala
Večer v Cankarjevem domu, v katerem bo ustvarjalna energija čudovitih baletnih koreografij pripovedovala govorico giba v plesu, ki bo prava poslastica tako za poznavalce kot ljubitelje baletne umetnosti. Spored bo nanizal priljubljene umetnike priznanih mednarodnih odrov v interpretacijah solov in pas de deuxov iz zgodovinske zakladnice ter tudi sodobnih koreografij, ki navdihujejo z novo izvirnostjo. Med nastopajočimi bo 15. marca tudi Maria Khoreva, baletna zvezda nove generacije in prva solistka Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga. -
KULTURA
Prve iskrice Kulturnega društva (KD) Jurij iz Mozirja so se prižigale že pred njegovo ustanovitvijo v letu 1995. Bilo je v prelomnih letih slovenskega osamosvajanja, ko sta si mlada učitelja Jurij in Jelka Repenšek spletala družinsko gnezdo in si ob vzgoji svojih štirih otrok ter delu z učenci pogumno naložila še projekt spodbujanja ter ohranjanja kulturne ustvarjalnosti in dediščine v skupnosti.
Tako kot društvo je tudi njegov dolgoletni predsednik Jurij Repenšek, domačin iz Mozirja, dobil ime po farnem zavetniku. Kot učitelj likovne in tehnične vzgoje je bil ves čas zvest osnovni šoli v Gornjem Gradu, kjer kot upokojenec še vedno uči nekaj ur na teden. Kmalu se bo lahko upokojila tudi žena Jelka, učiteljica glasbenega in likovnega pouka na eni od velenjskih osnovnih šol. Trenutno je malo razdvojena ob prošnjah sodelavcev, naj jih še ne zapusti, vsaj ne povsem.
Zaupam v moč kulture in literarne besede
Kultura
Evelina Umek, pisateljica, scenaristka, prevajalka, urednica, je napisala več romanov, kratkih zgodb in knjig za odrasle, otroke in mlade, veliko je pisala za radio in televizijo. Poleg tega je prevajala iz italijanščine v slovenščino in obratno, ima zasluge, da smo z njenimi prevodi spoznali več dobrih italijanskih avtorjev.
Konec lanskega leta je prejela nagrado mira, s katero Ženski odbor Slovenskega centra PEN že 11 let izpostavlja literarne ustvarjalke, ker so pri podeljevanju nagrad prevečkrat potisnjene na obrobje. Zapisali so, da »nagrajenko odlikujeta občutljivost in globoko zaupanje v humano vlogo literature na osebni in kolektivni ravni«. Čeprav že dolgo živi v Ljubljani, ji še vedno rečejo tržaška pisateljica. Zakaj je tako, bo morda zanimivo spoznati. Evelina Umek se je rodila tik pred drugo svetovno vojno na mandriji (kmetiji) pri Svetem Ivanu v...
-
GLEDALIŠČE
In ljubezen tudi
Koprodukcijska uprizoritev mariborske Drame in Cankarjevega doma v odrski adaptaciji režiserja Luke Marcena in dramaturginje Tatjane Doma za izhodišče jemlje istoimenski roman Draga Jančarja in romaneskno zapleteno mrežo intimnih človeških usod ter pogledov na turbulenten čas druge svetovne vojne. Vendar je to predvsem intimna zgodba o uničujoči moči ljubezni in sovraštva. Predvsem pa opomnik današnjemu nemirnemu času, kako pomembna je človečnost, saj poskušajo v uprizoritvi razumeti človeške odnose v izrednih razmerah. V Cankarjevem domu od 5. do 15. februarja. -
Z mojega okna
Včasih moram napisati kakšno prav resnično zgodbo. Tale bo taka. Hotela sem napisati aktualno, primerno današnjemu času, pa da vam obenem povem kaj lepega in veselega, kaj za srce, kot pravi urednica.
Decembra so vsepovsod gorele lučke pa januarja še tudi, februar pa prihaja pust in siv in še pust se je letos preselil v marec. No, zdaj bo sv. Valentin, ki ima ključe od korenin, po ameriškem zgledu pa vedno bolj postaja dan zaljubljencev. A na Slovenskem se ptički ženijo 12. marca, ko je gregorjevo, ki že od nekdaj velja za dan ljubezni. No, če imamo dva dni za poudarjanje ljubezni, tudi nič hudega, škoda pa bi bilo zaradi uvoženih praznikov na Gregorja pozabiti! Stare praznike je treba negovati in mladim govoriti o bogastvu kulturne dediščine, o verovanjih, šegah, običajih, navadah in vsem, kar je bogatilo prednike. Srečen, bogat in živ je tisti narod, ki dragocenosti pradedov in dedov skrbno čuva in jih prenaša iz roda v rod.
-
Kultura
Pokrajina ob mejni reki Kolpi s svojo neokrnjeno naravo in trdoživimi prebivalci je (bila) navdih mnogim umetnikov, tako akademsko izobraženim kot talentiranim samoukom.
Matija Glad (1912–1995) je bil rojen v Banji Loki. Po vojni je bil zaposlen kot hišnik v Šeškovem domu v Kočevju. Istočasno je deloval tudi kot odrski mojster, igralec, lutkar, administrator in celo režiser tamkajšnjih predstav. Bil je priznan kipar naivec, učenec Staneta Jarma, v lesu je upodabljal kostelske ljudi. Njegova hčerka Nada Štajduhar je Pokrajinskemu muzeju Kočevje podarila 43 lutk, lutkovno gradivo in priznanja, ki jih je hranila po njegovi smrti.
-
Kultura
Pod geslom Gremo! Brezmejno (GO! Borderless) se na slovenski kulturni praznik uradno začenja projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), GO! 2025. Prvič ta naziv skupaj nosita mesti iz dveh držav z različnim zgodovinskim in kulturnim ozadjem: Nova Gorica in Gorica.
Hkrati z njima je letošnja evropska prestolnica kulture tudi Chemnitz, nekdanje vzhodnonemško industrijsko mesto Karl-Marx-Stadt, kjer s programom pod sloganom Videti spregledano pozivajo k sodelovanju, strpnosti, odprti družbi. Na sodelovanju, povezovanju ter preseganju meja, tako fizičnih kot tistih v naših glavah, temelji tudi program na različnih prizoriščih v somestju Goric in okolici. Organizatorji so pripravili približno 800 dogodkov, gledaliških in plesnih predstav, razstav, koncertov in drugih dogodkov, nekateri potekajo vse leto.