Kultura
-
Z MOJEGA OKNA
Ko šole zaprejo svoja vrata in mnogi odidejo na dopuste, se mesta poslovijo od stalnih prebivalcev in se napolnijo s turisti, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Prihajajo gledat naša mala mesta in vasi, kjer je zgodovina pustila svoje sledi in značilnosti: ogledujejo si cerkve, gradove, stare mline, kozolce, samostane in muzeje, prihajajo občudovat in uživat našo raznoliko naravo na tako majhnem delčku sveta. Zlahka lahko rečemo kot v kičasti reklami: imamo vse, kar imajo veliki! Kot kakšen minimundus imamo visoke gore in ravnice, doline in nižine, reke in studenčke, neštete slapove, imamo košček morja in imamo jezera, in to ne samo navadnih, ampak celo taka, ki včasih so, drugič pa jih sploh ni, in namesto njih lahko občuduješ suhe požiralnike kot na Marsu, imamo prekrasen, skrivnosten podzemni svet in vedno znova se zgodi, da odkrijejo kakšno novo kraško čudo, kot da živimo na tanki plasti čipke nad neskončnimi stezami med čudovitimi kapniki, ki čakajo, da jih najdemo.
Težave me niso nikdar motile, nasprotno
KULTURA
To je večkrat povedala Gabrijela Fleischman, ki je lani za življenjsko delo prejela veliko nagrado S.K.O.M., združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske. Kot oblikovalka maske je močno zaznamovala slovenski filmski prostor in s svojim delom odločno prispevala k profesionalizaciji in dvigu ugleda avtorskih poklicev. Sodelovala je pri oblikovanju celostne podobe slovenskih in tujih celovečernih filmov ter si s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo prislužila zaupanje in ugled pri mnogih generacijah režiserjev, igralcev, producentov ter drugih filmskih delavcev.
-
Prosti časjulij '25Zgodovina Kultura
LITERARNE STRANI
Kracanje črk
»Komaj se je vojna oddaljila, že nam šola je grozila. Tovarišica učiteljica Šlibarca na tablo črke nam kraca!« Tako se spominja Valentina Kindlhofer iz Zasipa pri Bledu, ki je med učenci, ki so obiskovali osnovno šolo v Zasipu v šolskem letu 1945/46. Njihova prva učiteljica je bila Amalija Šlibar (na fotografiji desno), druga pa Jakobina Žitek.
Moja šola
Da ne bom šla v šolo nikoli, čisto zares nikdar, sem bila tedaj trdno prepričana. Z mamo sva živeli malo ven iz vasi. V bližini ni bilo otrok, k nam so prihajali le odrasli ljudje, zato sploh nisem znala navezati stikov z otroki niti se med njimi nisem dobro počutila. Gotovo sem bila tudi precej razvajena in nemalokrat sem slišala tisto grožnjo: »Boš že videla, ko boš šla v šolo!«
-
Knjižnice pod krošnjami
Do sredine septembra bodo ponujale bogat izbor literature za branje na mirnih točkah v trinajstih krajih po Sloveniji: v Ribnici, Rašici, Knežaku, Novi Gorici, Radgoni, Kropi, Novem mestu, Lendavi, Jurovskem Dolu, Vrhniki, Polšniku, Kanalu ob Soči in na Veliki planini. V Ljubljani ima Knjižnica pod krošnjami osem enot, med drugim na Vodnikovi domačiji, v atriju Galerije Škuc, na vrtu Plečnikove hiše in zelenem vrtu Muslimanskega kulturnega centra. Na številnih postojankah so srečanja z avtorji, pogovori in druženja. Velik poudarek vsako leto namenijo kakovostnemu in aktualnemu izboru knjig, ki jih podarijo številne domače založbe, te pa so eden ključnih stebrov projekta. V vsaki enoti so na voljo slikanice za najmlajše, mladinski romani, domače in prevodno leposlovje, stripi in risoromani, humanistika, potopisi, biografije, priročniki in poezija.
-
Papež Frančišek: Upanje
Spomini niso zgolj to, česar se spominjamo, ampak tudi to, kar nas obkroža, je dejal Frančišek, prvi papež v zgodovini katoliške cerkve, ki je sam napisal avtobiografijo. V njej deli zgodbe (in nekaj fotografij) iz zasebnega življenja in svojega pontifikata. Poleg tega pa odkrito in preroško piše o nekaterih najpomembnejših vprašanjih našega časa: vojni in miru, migracijah, okoljski krizi, položaju žensk, tehnološkem razvoju ter o prihodnosti Cerkve in religije na splošno. Knjigo je prevedel dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana Janko Petrovec. (Založba Beletrina: 34,90 evra)
-
O izpolnjenih sanjah
Po dolgih težavnih dneh, dežju, hladu in vetrovih je dan sončen, prijazen. Rahel vetrič kodra mojo lipico. Že dolgo sem odvisna od pogleda skozi okno. Vso lepoto zunaj lahko boža le moj pogled, roke in noge so opravile svoje posle. Vse moje kraljestvo je soba s posteljo in vozičkom ter pogledom skozi okno. Lepi smreki doli na koncu vrta je nevihta odlomila vrh, podobni sva si, obe sva prepuščeni usodi in času, ki je relativen. Poleg osiromašen oreh gosti detla, ki razbija po suhih vejah in ga včasih prepodi veverica, ki hodi iz gozda, teka z veje na vejo, potem se spusti dol in poišče oreh, ga v gobčku odnese na drevo pa s plenom skoči na smreko, z nje na hruško, od tam na tla in izgine v travi na poti v gozd.
-
KULTURA
Ni dano vsakemu, da ga delo osrečuje. Pri dr. Andreju Smrekarju, dolgoletnem kustosu in direktorju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac, muzejskem svetniku ter avtorju mnogih odmevnih in nagrajenih razstavnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena, ki je široko razgledan intelektualec, izjemen strokovnjak in muzealec, pa enostavno čutimo, da je tako. Spoštujejo ga njegovi kolegi, njegova in mlajše generacije, kar ni pogost pojav.
Pred kratkim je prejel nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Pa ne počiva na lovorikah. Nasprotno, in prav zato je zanimiv sogovornik. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je prispevek Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovinski in muzejski stroki neprecenljiv. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Smrekar je povedal, da je ob nagradi, »ki je veliko priznanje strokovne srenje muzealcu, neskončno počaščen«. Zelo toplo se je odzval tudi lani v zahvali ob podelitvi Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, kjer je med drugim rekel: »Značaj muzejskega dela je tak, da je posameznik vreden lahko le toliko, kolikor je vredna njegova ekipa.«
-
KULTURA
Maja Haderlap: Ženske v temi
Po izvrstnem Angelu pozabe o usodah koroških Slovencev med drugo svetovno vojno in po njej se pisateljica tudi v drugem romanu navezuje na iskanje družbene, kulturne in jezikovne identitete v sodobni družbi; o tišini in krivdi, a tudi o znova najdenih bližinah. Tokrat so v ospredju zgodbe treh generacij žensk, ki se gibljejo med travmatičnimi otroškimi izkušnjami, nerešenimi družinskimi konflikti in katoliškimi dogmami. Ob iskanju svojega mesta v družbi vsaka v svojem času trči ob enake ovire. (Založba Goga, 27,90 evra)
-
KULTURA
73. FESTIVAL LJUBLJANA
Letošnji program vključuje skoraj 100 dogodkov, simfonične in komorne koncerte ter operne, baletne in gledališke predstave, muzikale, koncerte džeza in zabavne glasbe z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki. Tradicionalna Poletna noč je tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, festival pa bodo zaključili s koncertom Dunajskih filharmonikov v Cankarjevem domu pod taktirko Franza Welserja-Mösta. Med vrhunce lahko umestimo izvedbo oratorija Stvarjenje Josepha Haydna v uprizoritvi španske gledališke skupine La Fura dels Baus...
Skupni interesi tkejo trdne vezi
KULTURA
Branje dobrih knjig je kot pogovor z najboljšimi ljudmi preteklih stoletij, je dejal francoski filozof René Descartes. To dobro ve poldruga stotnija ljubiteljic dobrega branja iz vse Slovenije, ki se je aprila zbrala na Senovem.
Pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije so srečanje bralnih skupin že drugič pripravile članice bralnega krožka DU Senovo, ki ga vodi vsestranska kulturnica Boža Ojstršek. Nekdanja učiteljica slovenščine posveča veliko skrb tudi medgeneracijskemu sodelovanju, tako da na prireditvah vselej aktivno sodelujejo tudi učenci domačih šol. Že rodovi pred nami so poznali moč pripovedovanja zgodb. Pri tem imajo pomembno vlogo babice in dedki. Spomnimo se le Jurčičevega deda, ki je z bajkami razvnemal domišljijo bodočega pisatelja in časnikarja Josipa. Ali pa jih beremo sami zase, zdravilne zgodbe za odrasle, na primer tiste izpod peresa psihoterapevta dr. Jorgeja Bucaya, kjer so skrite modrosti sveta.