Pravičnejša ureditev invalidnin za telesne okvare
Dobro je vedetioktober '26Starejši
VESTI IZ ZDUS
Na srečanju s predstavniki Direktorata za demografijo na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve so predstavniki Zdusa predstavili tudi problematiko invalidnin za telesne okvare. Opozorili so, da je pri oblikovanju politik, ki pomembno vplivajo na starejše, glas njihove reprezentativne organizacije nujen.
Invalidnina je mesečni denarni prejemek, namenjen zavarovancu oziroma v določenih primerih tudi uživalcu pokojnine zaradi telesne okvare, nastale v času zavarovanja oziroma v času uživanja pokojnine. O vrsti in stopnji telesne okvare poda mnenje invalidska komisija Zpiza, na podlagi njenega mnenja pa zavod odloči o pravici.
Z Zakonom o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki je začel veljati avgusta 2021, je bilo spet mogoče pridobiti pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Nov seznam telesnih okvar je začel veljati 30. oktobra 2021. Priznanje invalidnine zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela je mogoče ob najmanj 50-odstotni telesni okvari, izpolnjen pa mora biti tudi pogoj potrebne pokojninske dobe in pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic. Telesne okvare so razvrščene v osem stopenj, od trideset- do stoodstotne. Pravica do invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela je bila v Sloveniji tradicionalno priznana že desetletja. Zavarovanci so jo pod določenimi pogoji lahko pridobili od leta 1959 do konca leta 2012. Z uveljavitvijo ZPIZ-2 leta 2013 pa novih pravic do invalidnine za telesne okvare zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela ni bilo več mogoče pridobiti; nove pravice so bile omejene na telesne okvare zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Pridobljene pravice so zavarovanci obdržali.
Dolgoletna prizadevanja Zdusa
Na problem ukinitve pravice do novih invalidnin za telesne okvare je Zdus večkrat opozarjala. Novembra 2018 je organizirala srečanje s predstavniki poslanskih skupin in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter skupaj z generalnim direktorjem Zpiza opozorila na slabšanje gmotnega položaja upokojencev, neustrezno valorizacijo pokojnin, predvsem pa na ukinitev možnosti za pridobitev invalidnine za na novo nastale telesne okvare ter na nevaloriziranje priznanih invalidnin ter dodatka za pomoč in postrežbo. Po teh prizadevanjih so se invalidnine za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo januarja 2019 prvič po daljšem času uskladili v enakem odstotku kot pokojnine. Redno usklajevanje teh prejemkov pa je bilo uveljavljeno šele aprila 2022. Ključno vprašanje – vnovična možnost za pridobitev invalidnine za na novo nastalo telesno okvaro – je ostalo nerešeno. Zdus je maja 2021 Ministrstvu za delo poslala obširen predlog za spremembo zakonodaje. Predlagali smo, da se upokojencem in zavarovancem spet prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro pod primerljivimi pogoji, kot so veljali pred letom 2013, hkrati pa se zagotovi ustrezno usklajevanje priznanih pravic, a odziv ministrstva rešitve ni prinesel.
Sedanja ureditev še vedno ni ustrezna
Čeprav je bila pravica s sprejetjem novele leta 2021 deloma spet vzpostavljena, Komisija za pokojninske in invalidske zadeve ocenjuje, da sedanja ureditev ni dovolj pravična niti ustrezna. Problem sta predvsem prag za priznanje pravice in višina invalidnine. Pri telesni okvari zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela je prag postavljen na najmanj 50 odstotkov. Tudi pri najtežjih telesnih okvarah so zneski invalidnin razmeroma nizki. Zato je treba še enkrat preučiti tako odstotke, ki omogočajo pridobitev pravice, kot tudi višino denarnega nadomestila. Posebno vprašanje ostaja primerjava z ureditvijo za vojaške, vojne in mirnodobne invalide, za katere veljajo drugačna – praviloma ugodnejša – merila in višji zneski invalidnin.
Zato Zdus meni, da je treba poiskati pravičnejšo in dolgoročno ureditev invalidnin za telesne okvare. Pri tem je treba upoštevati položaj zavarovancev in upokojencev, razlike med skupinami invalidov ter dejstvo, da so lahko posledice telesne okvare tako življenjske kot finančne, tudi kadar formalno ne pomenijo invalidnosti.
Nežka Ivanetič, predsednica Komisije za pokojninske in invalidske zadeve
Zdus med makedonskimi upokojenci
Zdenka Jan z dr. Gordano Siljanovsko Davkovo
Na povabilo predsednice Zveze društev upokojencev Severne Makedonije Stanke Trajkove sta se predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan in generalna sekretarka Andreja Gorše Lotrič udeležili 30. republiških športnih iger makedonskih upokojencev.
Igre so potekale v Ohridu, mestu, iz katerega prihaja lanskoletno zmagovalno društvo. Bile so posebej slavnostne, saj zveza upokojencev Severne Makedonije v letu 2026 praznuje 80 let organiziranega delovanja, športna tekmovanja pa imajo v njeni zgodovini posebno mesto. Prav v Ohridu so leta 1996 pripravili prve športne igre, na katerih so se upokojenci pomerili v šahu, lokostrelstvu in pikadu. Šport je tako postal eno pomembnejših področij povezovanja starejših, ne glede na njihove razlike. Na letošnjih igrah je sodelovalo 312 tekmovalcev iz 41 društev, ki so se pomerili v številnih disciplinah – od streljanja z zračno puško, šaha in streljanja na gol do metanja na koš in teka.
Predsednica Zveze društev upokojencev Severne Makedonije Stanka Trajkova je v pozdravnem nagovoru spomnila na junijski obisk makedonske delegacije ob dnevu medgeneracijskega sožitja. Kot je poudarila, je bilo mednarodno srečanje zamejskih upokojencev in predstavnikov starejših iz različnih držav pomemben dokaz, da sta sodelovanje med generacijami in državami nujna in dragocena. Predsednica Republike Severne Makedonije dr. Gordana Siljanovska Davkova je v nagovoru poudarila pomen športa za zdravje ter predvsem pomen druženja, spoštovanja in prijateljstva. Ob tem je povedala, da jo na Slovenijo vežejo lepi spomini, saj je tam pred leti končala doktorski študij. Ob nedavnem prijateljskem obisku pri nas se je srečala tudi s predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar in slovenski delegaciji namenila prijazne pozdrave.
Z upokojitvijo še ni konec dejavnosti
Predsednica Zdusa Zdenka Jan je v pozdravu udeležencem poudarila, da so športna srečanja starejših mnogo več kot zgolj tekmovanja. »Človek z upokojitvijo nikakor ne preneha biti dejaven, radoveden, tekmovalen in predvsem povezan z drugimi,« je dejala. Po njenih besedah so taka srečanja praznik aktivnega, zdravega in dostojanstvenega staranja. So priložnost za druženje, sklepanje novih prijateljstev in ohranjanje občutka, da so starejši še vedno pomemben in dejaven del družbe. Ob tem je spomnila na dolgo tradicijo športnega udejstvovanja starejših tudi v Sloveniji, kjer športne igre vsako leto povežejo številne upokojence iz vse države. »Ko gledam vaše športnike in športnice, vidim nekaj, kar nam je skupno ne glede na državne meje: željo ostati aktiven, ostati med ljudmi in živeti polno življenje. Prav zato so takšna srečanja pomembna tudi za naše organizacije.« Prizadevanja slovenske in makedonske zveze upokojencev so po njenih besedah prizadevata enaka – da imajo starejši v družbi svoje mesto, svoj glas ter možnost, da s svojim znanjem, izkušnjami in dejavnostjo prispevajo k skupnosti. Svoje misli je sklenila z željo: »Naj nas šport še naprej povezuje.« Slovenska delegacija je bila ob obisku deležna številnih iskrenih zahval makedonskih upokojencev, ki so poudarili, da jim obisk predsednice Zdusa in njeno druženje z njimi veliko pomenita.