Starejši
-
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
Društvo upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici, ki šteje 285 članov in ga vodi Slavko Mihalič, letos praznuje 70. obletnico delovanja. Na praznovanju jubileja se je zbralo veliko članov društva in gostov. V bogatem kulturnem programu so nastopili društveni pevski zbor Jakob Šešerko, vrtčevski otroci in osnovnošolci, glasbeniki Vasja Kolarič, Tomas Štumpf, Ela Vita Fiala Novak, Sofia Voršič in folklorna skupina KD Kapela, ki je pod taktirko harmonikarjev Robija Majeriča in Eve Tompa prikazala nekaj starih ljudskih plesov. Zgodovino društva je podal predsednik Slavko Mihalič, ki je najzaslužnejšim članom podelil priznanja. Iz rok podpredsednika Zdusa Stanka Kranvogla pa je prejel priznanje Zdusa za 70-letno delovanje. (Besedilo in fotografija: Ludvik Kramberger)
Kar je namenjeno javni rabi, mora biti dostopno vsem
Aktualno
Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.
Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.
Pošljite prijazno voščilo starejšim
Praznični projekt Mala pozornost za veliko veselje bo potekal tudi letos, že deveto leto zapored. Cilj je zbrati 21 tisoč prazničnih voščil za 21 tisoč stanovalcev v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Predvsem bodo pošte veseli tisti, ki nimajo svojcev, pogostih obiskov ali pa v njihovih nabiralnikih pristanejo le položnice in reklame.
Pobudnica projekta Ana Petrič vas vabi, da napišete kratko praznično pismo ali voščilnico z lepimi željami. Lahko pripravite več voščil naenkrat ali pa se za skupno akcijo dogovorite v društvu, bralni, rokodelski ali telovadni skupini oziroma k izdelovanju voščilnic povabite svoje vnuke. Pomembno je, da je sporočilo pozitivno, osebno, napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive. Voščila pošljite do 3. decembra 2024 na naslov »Mala pozornost za veliko veselje« – Ana Petrič in Prostorček, Gerbičeva ulica 37, 1380 Cerknica, na hrbtno stran pa lahko napišete svoje podatke, mogoče vam kdo odpiše. Vsa praznična pisma in voščila bodo pregledali in jih z dopisom ter zahvalo za razdeljevalce in obvestilom za prejemnike posredovali starejšim po vsej Sloveniji.
-
NAŠ POGOVOR
Ko je leta 1984 dr. Dušana Findeisen, danes andragoginja, takrat pa mlada profesorica francoščine, začela razvijati jezikovne programe za življenje starejših in poučevati starejše, so se ji marsikateri smejali, češ, kaj se vendar gre, saj ta stari novega znanja sploh ne bodo več potrebovali. Danes, štirideset let kasneje, pa tisoče starejših študentk in študentov pravi, da se čedalje bolj zavedajo, da je treba vse življenje, še posebej pa v zrelih letih, skrbeti za dušo, telo in možgane. Ugotavljajo namreč, da je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) tudi najboljše naravno zdravilo zoper brezciljnost, nevključenost v družbo, zoper vse, česar je navadno v starosti manj: manj priložnosti, manj prijateljev, manj moči, manj zanimanj, manj spomina in manj ciljev.
Ali smo upravičeno nezadovoljni?
Z oskrbo starejših smo pogosto nezadovoljni. Poslušamo in beremo o slabi oskrbi stanovalcev v domovih starejših, ki je povod za večino konfliktov med njihovimi bližnjimi in osebjem v domovih. Ali je oskrba res slaba? Že kratek obisk nam razkrije nasprotno, stanovalci so skrbno negovani, čisti in urejeni, bivajo v urejenem in snažnem okolju, pa čeprav so nekateri domovi že precej dotrajani, na razpolago imajo številne smiselne aktivnosti, da jim ni dolgčas. Zakaj torej vsesplošno nezadovoljstvo?
Vemo, da stanovalci domov usihajo kljub skrbni negi in sodelovanju pri miselnih in gibalnih aktivnostih, posedanju v voziček, fizioterapiji. Toda njihovi bližnji pogosto mislijo, da dobra nega in razne aktivnosti preprečujejo usihanje, zato sklepajo, da je usihanje njihovih staršev posledica slabe oskrbe. Zagata je enostavno rešljiva. Raziskave so dokazale, izkušnje pa potrdile, da ustrezno informiranje omogoča njihovim bližnjim pravilno razumevanje: dobra oskrba zagotavlja starejšim udobje, ne zmore pa upočasniti ali preprečiti usihanja. Medicinskih ukrepov, ki bi usihanje v zadnjem obdobju življenja upočasnili ali preprečili, ni.
-
PIRAN
Na svetovni dan starejših, tj. 1. oktobra, je v hotelu Delfin v Izoli potekalo državno prvenstvo v šahu Zveze društev upokojencev Slovenije. Organiziralo ga je piransko društvo upokojencev, glavni sodnik je bil Andrej Žnidarčič iz Šahovskega društva Piran. Na prvenstvu je nastopilo 15 moških in dve ženski ekipi, skupaj 82 tekmovalcev. Prvaki pri moških so postali šahisti DU Kozarje pred šahisti DU Maribor Tabor in DU Domžale. Pri ženskah pa so zmagale šahistke DU Šempeter v Savinjski dolini pred šahistkami DU Velenje.
(Besedilo in fotografija: Zdravko Taškar) Zdravstvo ne sme biti tržna dejavnost
Dobro je vedetinovember '24Zdravje Starejši
Zdusove strani
Komisija za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je ministrstvu za zdravje poslala pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Povzemamo najpomembnejše.
Upokojenci presojamo spremembe zakona predvsem z vidika, ali le-te prispevajo k ohranjanju in krepitvi javnega zdravstvenega sistema, za katerega se zavzemamo, saj si zaradi nizkih pokojnin večinoma ne moremo sami plačevati potrebnih zdravstvenih storitev na trgu in se zanje tudi v veliki meri ne moremo zavarovati pri zavarovalnicah, in ali prispevajo k izboljšanju dostopnosti ljudi do zdravstvenih storitev in zagotavljanju pogojev, da bodo potrebne zdravstvene storitve za vse prebivalce pravočasne, kakovostne, varne in financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in bodo vsi pacienti enako obravnavani.
Odnos do starejših je ogledalo družbe
AKTUALNO
V začetku oktobra se je zaključil 23. festival za tretje življenjsko obdobje. Nekatere so pritegnili pevski in plesni nastopi in pogovori z znanimi Slovenkami in Slovenci, druge predavanja in delavnice o zdravem življenjskem slogu in aktivnem staranju, tretje strokovne razprave o temah, ki zadevajo starejše. Iz obilice pogovorov smo povzeli nekaj najbolj aktualnih tem.
Mnoge starejše je na festivalu razveselila napoved ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da bodo status oskrbovalca družinskega člana lahko dobili tudi upokojenci, saj že zdaj mnogi skrbijo za svojega zakonca ali partnerja. Morali pa bodo dokazati, da so psihofizično sposobni opravljati to delo in opraviti usposabljanje. Na ministrstvu predlagajo ureditev, po kateri bi bili upokojenci enako kot drugi oskrbovalci upravičeni do 1,2-kratnika minimalne plače, hkrati pa tudi do 40 odstotkov starostne pokojnine.
-
Ne gre za to, koliko je človek star, ampak za to, kako se postara. Ursula Lehr
Življenje od nas pričakuje, da se postaramo in gremo skozi vse »letne čase«. Na opevano mladost še zdaleč nimajo vsi lepih spominov, lahko je bila težka in jih je za vedno zaznamovala. Z leti se umirimo in upočasnimo, tudi zato, da lahko uživamo v sadovih življenja – kot kmetje v jesenskih pridelkih. Čeprav je prehod v upokojenski staž priložnost, da zaživimo po svoje, postavimo sebe na prvo mesto in uživamo v konjičkih, za katere prej ni bilo časa, je za mnoge lahko težak. Zakaj?
-
PODGORICA - ŠENTJAKOB
V Društvu upokojencev Podgorica - Šentjakob spodbujajo ohranjanje socialnih stikov predvsem z medgeneracijskim sodelovanjem. Tako so lani v sodelovanju z učenci in učitelji OŠ Dragomelj organizirali razstavo rokodelskih izdelkov. Marca letos so na prireditev v počastitev materinskega dne povabili krajanke, ki so jih razveselili otroci iz Vrtca Črnuče, enote Sonček v Šentjakobu.
Člani se srečujejo na kolesarskih izletih in na pohodih v hribe v okolici Ljubljane. Enodnevni izleti so odlična priložnost za dodatno spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije. Med drugim so si ogledali muzej aleksandrink v Prvačini. Junija so za krajane pripravili delavnico izdelovanja rož iz krep papirja pod mentorstvom mojstric Marije Ratkovič in Joži Kos. Vsako leto z izdelki sodelujejo na Dnevih medgeneracijskega sožitja. Upokojenke in krajanke dvakrat na teden vadijo jogo v prostorih bivše osnovne šole. Člane društva, ki se dogodkov ne morejo udeleževati, obiskujejo na njihovih domovih in v domovih starejših. V kratkem bodo zanje in za njihove svojce pripravili obvestilo o storitvah pomoči na domu z vsemi stiki odgovornih oseb. Da delajo dobro, dokazuje tudi priznanje Zdusa za najbolj aktivno društvo upokojencev v letu 2023. (Besedilo in fotografija: Vanda Kovač)
