Zaščiten tudi istrski pršut
Poleg kraškega je zaščiten še istrski pršut.
Med zaščitenimi kmetijskimi izdelki na ravni Evropske unije sta tudi istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. To je šele drugi izdelek z zaščiteno označbo porekla iz več kot ene države članice EU.
Istarski pršut/istrski pršut je iz svinjskega stegna brez nogice, kože in podkožnega mastnega tkiva z medeničnimi kostmi, suho obdelan z razsolom, morsko soljo in začimbami, s procesoma sušenja in zorenja, ki trajata najmanj eno leto, in sušen na zraku brez dimljenja. Prašiči so rejeni v določenih delih Istre.
Slovenija ima na ravni EU doslej registriranih 23 izdelkov: nanoški sir, tolminc, bovški sir, mohant, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med, kraški med in piranska sol imajo zaščiteno označbo porekla; kraški pršut, šebreljski želodec, zgornjesavinjski želodec, štajersko prekmursko bučno olje, prleška tünka, kraški zašinek, kraška panceta, ptujski lük, kranjska klobasa, slovenski med in prekmurska šunka imajo zaščiteno geografsko označbo, prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi in belokranjska pogača pa nosijo naziv zajamčena tradicionalna posebnost.
Hrvaška pa je doslej zaščitila lički krompir, baranjski kulen, ogulinsko kislo zelje, ekstra deviško oljčno olje s Cresa, neretvansko mandarino in krčki pršut.