Z novo reformo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine
Marijan Papež (Foto: Andrej Križ)
Lansko leto se je na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja zelo veliko dogajalo. Na koncu je bila sprejeta nova reforma, ki bo imela daljše prehodno obdobje, nekatere spremembe pa so začele veljati že z novim letom. Marijan Papež, dolgoletni generalni direktor Zpiza, ki dobro pozna tudi prejšnji reformi, pravi, da je bilo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine, med drugim velja precej višji odmerni odstotek (70). Vse to pa je bilo doseženo tudi zato, ker je nastala v dobrih gospodarskih časih.
V nastajanje novega pokojninskega zakona ste bili zelo vpeti, poznate pa tudi prejšnje reforme. Kako ga ocenjujete?
Lani se je res veliko dogajalo in hvaležen sem ministrstvu, da so me kot strokovnjaka povabili na pogajanja, ki so bila zahtevna, glavno pa je, da je prišlo do dogovora in uveljavitve zakona. Večkrat sem že omenil, da je v primerjavi s prejšnjimi reformami ta najmanj neugodna, lahko rečemo celo prijazna za ljudi.
ZPIZ-1 je imel samo en cilj, zagotoviti stabilnost pokojninske blagajne. Z zniževanjem odmernega odstotka se je pokojnina postopno zniževala tako za na novo upokojene kot tudi za vse, ki so bili že upokojeni, saj se jim je uskladitev izvedla v nižjem odstotku. Na ta račun so bili deležni tudi nižjega vrednotenja pokojninske dobe.
ZPIZ-2 je imel vseeno dva cilja: vzdržnost sistema in tudi dostojne pokojnine. Pomembno je, da je ustavil padanje odmernega odstotka, ki bi se sicer še nadaljevalo. Če je bil do leta 1999 za 40 let delovne dobe odmerni odstotek 85, je bilo z reformo ZPIZ-1 predvideno, da bi do leta 2024 prišel na 72,5. ZPIZ-2 je padanje ustavil na 78 odstotkov. S preračunom zaradi valorizacijskih količnikov, ki so se dvignili na ena, smo prišli na 57,25, kar še vedno buri duhove, in večina ljudi ne razume, da je bil to samo matematični preračun.
Ampak ZPIZ-2 je nastal v času krize.
Tako je, kar je vplivalo na usklajevanje pokojnin. Od 2010 do 2015 se dejansko štiri leta niso uskladile. To je bilo potem sanirano z izrednimi uskladitvami pokojnin, ki jih nisem pričakoval. Uskladile so se vsem upokojencem in zaradi tega so bili nekateri v ugodnejši situaciji. Potem smo leta 2020 dobili mini reformo ZPIZ-2G, ki ni gledala na vzdržnost sistema, ampak na dostojnejše pokojnine, saj se je odmerni odstotek za moške postopno dvignil s 57,25 na 63,5. Prav tako se je na 63,5 ustavil odmerni odstotek za ženske, ki bi sicer padel na 60,25. S tem je bilo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine. Od leta 2020, ko je začel veljati ZPIZ-2G, pa do sprejema zadnjega reformnega zakona ZPIZ2-O je bilo še sedem sprememb zakonodaje, ko so se parcialno urejale spremembe za določene kategorije zavarovancev in upokojencev.
Nekateri zahtevajo, da je treba zaradi nižjega odmernega odstotka za moške popraviti krivice pri upokojenih po letu 2013.
Vse od leta 2020 se pritožujejo tisti, ki so se upokojili v času med letoma 2013 in 2022, da se jim je zgodila krivica zaradi nižjega odmernega odstotka, in to utemeljujejo tudi s tem, da so bili v neenakopravnem položaju z ženskami, ki so imele večji odmerni odstotek. Pred kratkim je bil na to temo vložen tudi zakon, kaj bo z njim, še ne vemo. Dejansko ne gre za krivice. Ta izraz radi uporabljajo upokojenci, upokojeni v različnih obdobjih, ker imajo občutek, da imajo nižje pokojnine kot upokojeni v drugem času. Toda vseh upokojencev ne moremo postaviti na isti imenovalec, saj gre za prilagajanje sistema, da je vzdržen. Morda so celo v slabši situaciji upokojeni pred letom 2010, ki imajo prav tako nižji odmerni odstotek, kot velja zdaj. V najugodnejši situaciji so zaradi izrednih uskladitev upokojeni v letu 2016. Z izrednimi uskladitvami, prva je bila leta 2016, so pridobili kar 5,2 odstotka. Kar pa pobudniki za povečanje odmernega odstotka ne navajajo.
Kaj pomeni kombinacija daljšega referenčnega obdobja in višjega odmernega odstotka po novi pokojninski reformi? Kdo bo imel nižje, kdo višje pokojnine?
Odmerni odstotek 70 je izredno visok. Če ga primerjamo z odmernim odstotkom 85, kot je bil do leta 2000 za 40 let dobe, preračunano pomeni odmerni odstotek v višini kar 95,6 in v veliki večini kompenzira s podaljšanjem referenčnega obdobja. Ne bo pa se kompenziral pri tistih, ki so imeli določena obdobja visoke plače in določena nizke pa spet visoke in nizke, še vedno pa sprememba odmernega odstotka s 63,5 na 70 pomeni velik skok – deset odstotkov. Pri normalnih plačah minus pet najslabših let bo višji odmerni odstotek kompenziral podaljšanje referenčnega obdobja in bo večina imela dostojnejše pokojnine.
Plače v Sloveniji so močno zgoščene v bližini minimalne plače, kar posledično vpliva tudi na nizke pokojnine. Kolikšne bodo po novem njihove pokojnine?
Zanje podaljšanje obdobja ne bo imelo negativnega vpliva, ker bi imeli za 24-letno povprečje ali pa za 40 let minus pet najslabših let odmero od najnižje pokojninske osnove. Zadnje štiri do pet let je od najnižje pokojninske osnove odmerjenih 35 odstotkov starostnih in 66 odstotkov invalidskih pokojnin. Vsi ti bodo z višjim odmernim odstotkom pridobili in se bodo najnižje pokojnine zvišale. Zanje bi bilo celo boljše, da bi novo referenčno obdobje in višji odmerni odstotek veljala že zdaj, ker bi imeli za deset odstotkov višje pokojnine.
Pokojnine bodo po novem bolj kot do zdaj odvisne tudi od višine vplačil.
Vedno je bila težnja, da naj bi bila pokojnina odraz plačanih prispevkov. Referenčno obdobje se je iz desetletnega obdobja dvignilo na 18, kasneje na 24 let. Z dvigom na 40 let minus pet najslabših let se bomo izognili situacijam in špekulacijam, ko so nekateri namerno plačevali visoke prispevke le določeno obdobje, druga leta pa nizke. Daljše referenčno obdobje je zagotovo pravičnejše.
Nekateri kritizirajo, da to sploh ni reforma, češ da bi morala predvideti tudi dodatne vire za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni. Kaj menite o tem?
Po eni strani lahko tem kritikam pritrdim, pa ne zaradi dodatnih virov, ampak če reformo razumemo, da prinaša samo negativne stvari. Med manj prijetnimi, ki pa imajo za cilj vzdržnost sistema, so: manj ugoden način usklajevanja pokojnin, povečanje starosti in podaljšanje referenčnega obdobja. Imamo pa 20 ukrepov, ki ugodneje vplivajo na višino pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Zame je bilo zelo reformno, da je ostalo 40 let pokojninske dobe, da se ni podaljšalo na 42, kar je bilo predvideno tudi v beli knjigi. Tisti, ki se kasneje zaposlijo, bodo morali delati do 67. leta starosti, kar je prav, saj se tudi življenjska doba podaljšuje. Glede dodatnih virov je jasna težnja že od leta 2013, ko je bila v ZPIZ-2 tudi določba o vzpostavitvi demografskega rezervnega sklada, vendar se na tem področju ni nič zgodilo. O dodatnih virih je načelno lahko razpravljati, težko pa je pričakovati, kje bi jih dejansko lahko zagotovili, da ne bi še bolj obremenili dela oziroma proračuna.
Ocenjujete torej, da je zakon prinesel ugodne rešitve.
Razlog za to je, da je nastajal v času dobre gospodarske situacije. Če bi se pripravljal v podobnih razmerah, kot so bile leta 2012, bi bili daleč od doseženega. Zato je pomembno, da je reforma uveljavljena, ker kdor koli bi se kasneje ukvarjal z reformo, kar pa bi bilo potrebno, ne bi prišli do tako ugodnih rešitev.
Kolikšno pa je v pokojninski blagajni razmerje med prispevki za socialno varnost in dohodki iz proračuna, glede na to, da dostikrat slišimo, da ima primanjkljaj.
Način financiranja je tak, da ne moremo govoriti o primanjkljaju ali izgubi v pokojninski blagajni. Od leta 2005 imamo sistem izravnanih dohodkov in odhodkov, je pa izredno pomembno, da je delež dohodkov od prispevkov za socialno varnost visok, kar pomeni, da je potreben manjši delež iz proračuna. V lanskem letu je proračun moral zagotoviti bistveno več sredstev kot leta 2024, tj. dobro milijardo in pol, v letu 2024 dobro milijardo – predvsem zaradi visoke redne uskladitve pokojnin v letu 2024, ki je znašala 8,8 odstotka. Na letni ravni to pomeni več kot 630 milijonov evrov. Če je bil leta 2024 delež prispevkov 80,3 odstotka, je bil lani okrog 78 odstotkov. Zadnja leta je bil vedno blizu 80 odstotkom. Leta 2023 je bil rekordno visok – 82,7 odstotka, kar je pomenilo najugodnejši odstotek po letu 1996, ko se je prispevna stopnja delodajalcev dvakrat znižala s 15,5 na 8,85 odstotka.
Kolikšno je razmerje med upokojenci in zavarovanci?
Razmerje se postopno slabša. Če je leta 2024 na enega upokojenca prišlo 1,55 zavarovanca, je bilo lani to razmerje 1 : 1,53. Razlog je v tem, da se bo število upokojencev še povečevalo, število zavarovancev pa stagnira. Zadnja tri leta je blizu milijona, ker je premalo delovno aktivnega prebivalstva, da bi presegli povprečno milijon na leto. Tudi število brezposelnih je na najnižji ravni. Med zavarovanci je že 17 odstotkov tuje delovne sile, to je okrog 170.000. Po moji oceni bi trg dela dejansko potreboval več kadra, še posebej na področju informatike, zdravstva, turizma, dolgotrajne oskrbe in gradbeništva, tako da bi bilo lahko zaposlenih še do 50.000 delavcev več, vendar ni dovolj ustreznega kadra.
Tokratna reforma se bo uvajala postopno, pa vendar so nekatere pomembne spremembe začele veljati že z novim letom. Katere so najpomembnejše?
Najpomembnejša sprememba je dejansko drugačen način usklajevanja pokojnin. Se pravi, da se dozdajšnja formula 60/40 spremeno v 50/50, ko se bosta v enakem deležu upoštevali rast povprečne bruto plače v RS in rast povprečne letne inflacije v preteklem letu. Manj ugoden način usklajevanja pa kompenzira zimski dodatek v višini 170 evrov, vse do pokojnin blizu 3.000 evrov. Še posebej so na boljšem upokojenci z nižjimi pokojninami, kot bi bili, če bi ostal stari način usklajevanja in ne bi bilo zimskega dodatka. Šele leta 2028 se bo začela postopno dvigovati starost s 60 na 62 let in s 65 na 67 let do leta 2035, ko bo zaključeno prehodno obdobje. V istem obdobju se bo podaljševalo tudi referenčno obdobje s 24 na 40 let minus pet najslabših let in višal odmerni odstotek. Starost se bo podaljševala po tri mesece, referenčno obdobje pa po dve leti.
Vse druge spremembe, ki so ugodne, pa veljajo že od 1. januarja.
Kaj bo še prineslo to leto za upokojence, še posebej glede zagotavljanja dostojnejših pokojnin? Koliko bo znašala najnižja pokojnina?
Najpomembnejši so dvig najnižjih invalidskih pokojnin s 490 na 610 evrov in nadomestil, vdovskih in družinskih pokojnin, ki so vezane na višino zagotovljenega zneska, uvedba odmernega odstotka za vojaščino, višji odmerni odstotek za otroke, in to za vse otroke, ne le tri, kot je veljalo do zdaj, ter dvig vdovskih in družinskih pokojnin s 70 na 75 odstotkov.
Na višino pokojnin vpliva tudi najnižja in najvišja pokojninska osnova. Ko bo znano, kolikšne so bile bruto plače v preteklem letu, se na podlagi tega podatka izračunata najnižja in najvišja pokojninska osnova. Za nekaj evrov se bo povečala tudi zagotovljena starostna in invalidska pokojnina. Po uskladitvi pokojnin v februarju bo znašala najnižja starostna, predčasna ali invalidska pokojnina več kot 380 evrov, zdaj je 352 evrov.
Kolikšna bo letošnja redna uskladitev pokojnin?
Višina bo znana po seji sveta zavoda, ki bo 17. februarja, ko bodo znani podatki o dvigu bruto plač v letu 2025. V finančnem načrtu smo predvideli uskladitev v višini petih odstotkov.
Kolikšna pa je najvišja pokojnina?
Najvišja izplačana neto pokojnina za mesec december 2025 je znašala 4.354 evrov. Prejela jo je oseba z izredno veliko pokojninske dobe, tj. blizu 60 let. Od leta 2000 naprej, z uveljavitvijo ZPIZ-1, se upošteva za določitev odmernega odstotka vsa dosežena pokojninska doba. Do konca 1999 se dosežena doba nad 40 let ni upoštevala za odmerni odstotek.
Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev?
Največ upokojencev, dobrih 121.000, jih prejema pokojnino v višini med 700 in 800 evri. Med njimi je približno 90.000 tistih, ki imajo zagotovljeno starostno in invalidsko pokojnino. Njihovo število se ne povečuje, saj imajo novi upokojenci višje pokojnine tudi zato, ker je njihova povprečna dosežena doba višja. Kar nekaj jih koristi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe, saj po izpolnitvi pogojev za upokojitev še naprej delajo, kar bistveno zviša pokojnino.
Koliko je teh, ki podaljšujejo zaposlitev po izpolnitvi pogojev za upokojitev?
Blizu 24.000 je prejemnikov 20 in 40 odstotkov starostne pokojnine. S podaljševanjem pa dosežejo tudi višjo pokojnino: pol leta prinese za 1,5 višji odmerni odstotek. Ugodnejše vrednotenje pa velja največ tri leta.
Ali lahko nova vlada spremeni pokojninski zakon?
Lahko pride do manjših sprememb, ne more pa spremeniti celotnega zakona, ker je reformni zakon sprejet in je dobra podlaga za nadaljnjih deset do 15 let. Če bi prišlo do kakšne krize, se po moji oceni ne bo posegalo v zakon glede upokojitvenih pogojev, ampak v usklajevanje pokojnin, kot se je že zgodilo v preteklosti.
Novosti je prinesel tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, zato je zavod ustavil izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo stanovalcem domov za starejše, ki so podali soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo. Kdo pa še vedno prejema ta dodatek?
Dodatek prejema še blizu 24.000 uživalcev, in sicer predvsem tisti, ki niso v domski oskrbi, in tisti stanovalci domov, ki niso podali soglasja za prevedbo in podpisali načrta. Prevedena je bila slaba tretjina (11.000) prejemnikov tega dodatka. Za tiste, ki so dali soglasje in niso podpisali načrta, je zavod konec januarja izplačal še dodatek za pomoč in postrežbo za december. V prihodnje pa imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in slabovidni zavarovanci oziroma slepi upokojenci.
Kako novi pokojninski zakon vpliva na delo zavoda?
Novi zakon ima spremenjenih 169 členov. Najprej smo bili veseli, ko smo izvedeli, da se bodo pogoji začeli spreminjati z letom 2028, ampak kar 20 sprememb je začelo veljati že z letošnjim januarjem, tako da smo se že pred lanskim poletjem lotili sprememb splošnega pokojninskega kalkulatorja. Splošni, ki je v uporabi že dva meseca, in osebni kalkulator morata zajemati vse pogoje za izračun pokojnine, ki so drugačni že od 1. januarja 2026, zato moramo njuno delovanje zagotoviti tja do poletja. Glavni cilj pa je bil, čeprav imamo za to po uradni dolžnosti na voljo pol leta, da smo uspešno izvedli ugodnosti, ki pomenijo višje pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja, že z izplačilom januarske pokojnine, in to za približno 130.000 prejemnikov.
Imate dovolj delavcev?
V zadnjih petnajstih letih, sploh v zadnjih petih letih, imamo premalo kadra, in to predvsem zaradi preobilice dela zaradi stalnih sprememb ZPIZ-2, zdaj pa tudi zaradi nove reforme ZPIZ-2O. Upamo, da bo vlada prisluhnila našemu predlogu, ki ga podpira tudi ministrstvo za delo, da se bo število kadra povečalo.
Poleg implementacije novega zakona je naš cilj tudi skrajšanje postopkov reševanja zahtevkov, ki so se v zadnjih letih zaradi bistvenega povečanja obsega dela podaljšali. Za primer: če je zavod do leta 2021 obravnaval povprečno 4000 ocen telesne okvare, kjer je treba podati tudi mnenje komisije, je v lanskem letu odločal že o 29.000 zahtevkih. Uspešno pa je izvedel tudi ZPIZ-2N, to je priznanje zagotovljene vdovske pokojnine, kjer je v dveh letih obravnaval več kot 27.000 zahtevkov in priznal pravico 13.500 upravičencem do zagotovljene vdovske pokojnine, ki na ta način prejemajo v povprečju za dobrih 100 evrov višjo pokojnino.
Vse to so velike dodatne obremenitve, zato je zelo pomembno tudi delo s kadri, da zmanjšamo odhode in pridobimo še dodatne strokovnjake, še posebej na področju informacijskih tehnologij, saj je dejansko vsa dejavnost zavoda vpeta v informacijski sistem.