Pazimo na pljuča
Pljučni rak je po pogostosti zbolevanja pri nas na 4. mestu med vsemi raki. Vsako leto na novo zboli okrog 1200 ljudi, število bolnikov z leti narašča, še zlasti med ženskami.
Pravzaprav ne gre samo za eno obolenje, pljučni rak se namreč pojavlja v različnih oblikah, glavni vrsti sta drobnocelični in nedrobnocelični rak, nastane pa zaradi nenadzorovane rasti rakavih celic v dihalih oziroma v pljučnem tkivu. Možnosti zdravljenja so na srečo vedno boljše, zlasti s tarčnimi zdravili in uvedbo novih bioloških zdravil, kot je imunoterapija, se bodo te možnosti v prihodnje še izboljšale. Žal pa še vedno povzroči največ smrti med vsemi bolniki z rakom ravno rak pljuč.
V začetni razvojni stopnji obolenje ne povzroča težav, zato pri okoli dveh tretjinah bolnikov bolezen odkrijejo šele v napredovali stopnji. Takrat so znaki že izraziti: kašelj, pri kadilcih spremembe kroničnega kašlja, bolečine v prsnem košu, utrujenost, hujšanje in neredko obilen, občasno krvavo obarvan izmeček.
Čeprav lahko za pljučnim rakom zbolijo tudi nekadilci, velika večina, kar 80 odstotkov, obolenj nastane zaradi kajenja (drugi pogost dejavnik tveganja je izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest). Kljub temu še vedno kadi veliko ljudi, zlasti veliko je kadilk med mladimi ženskami. Ob tem je treba vedeti, da lahke cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina niso nič manj nevarne, saj dim globlje vdihavamo, zato se več raka pojavlja na obrobnih delih pljuč. Prenehati kaditi ni nikoli prepozno, pozitivni učinki se pokažejo kmalu: že po nekaj tednih se zmanjša tveganje za srčni infarkt, kapaciteta pljuč pa se zviša za tretjino. Po enem letu nekajenja je tveganje za obolenje srca in ožilja za polovico manjše kot pri kadilcih. Po petih letih je tveganje za raka pljuč zmanjšano za polovico v primerjavi s kadilci, po desetih letih pa je podobno kot pri nekadilcih, bistveno manjše je tudi tveganje za nastanek raka ust, grla, požiralnika, sečnega mehurja in trebušne slinavke.
