Srce naj bije enakomerno
Nenadno hitro bitje srca v neenakomernem ritmu ali ko srce nenadoma dobesedno ponori, je utemeljen vzrok za obisk osebnega zdravnika, saj obstaja velika verjetnost, da gre za atrijsko fibrilacijo. Če je ne zdravimo, namreč kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi. Tveganje je višje pri starejših bolnikih, po 65. in še bolj po 75. letu. Nekoliko bolj kot moški so ogrožene ženske.
Motnja srčnega ritma (ko je frekvenca srčnega utripa povišana) izvira v atrijih oziroma srčnih preddvorih, zato jo imenujejo tudi preddvorno migetanje. Ker se ne krčita pravilno, v njiju zastaja kri, zaradi tega pa lahko nastanejo strdki. Ti se lahko odtrgajo in s krvjo zaidejo v možgane ter povzročijo možgansko kap ali pa se znajdejo v nogi, roki ali kjer koli v telesu in povzročijo embolijo.
Atrijska fibrilacija se pogosteje pojavlja med starejši ljudmi (po 80. letu jo ima že več kot desetina) in tistimi, ki imajo povečan krvni tlak in težave s srcem (srčno popuščanje, okvara srčnih zaklopk, zadebeljena srčna mišica), sladkorno bolezen in prekomerno telesno težo. Ravno zmanjšanje telesne teže s spreminjanjem življenjskega sloga (več gibanja, manj kalorična hrana, izogibanje kajenju in pretiranemu pitju alkohola) zmanjša tveganje pojava arterijske fibrilacije.
A. Ž.
