Strategija ni dovolj za obvladovanja demence
Po vzoru nekaterih drugih evropskih držav je tudi Slovenija dobila nacionalno strategijo za obvladovanja demence do leta 2020. Pripravila jo je delovna skupina, v kateri so bili predstavniki minstrstev za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje, različnih zdravniških strok, domov za starejše občane ter združenj bolnikov in svojcev. V njej so zapisane smernice za zgodnje odkrivanje bolezni in postavljanje diagnoze, dostopnost do zdravljenja, razvoj socialno varstvenih storitev, pomoč svojcem, razvoj paliativne oskrbe bolnikov idr.
Za sprejetje strategije so si že od leta 2009 prizadevali zlasti združenja bolnikov in svojcev ter zdravniki psihiatrične in nevrološke stroke. Ti so strategije seveda veseli, zavedajo pa se, da zapisane besede še nič ne pomenijo, če jih ne uresničujemo tudi v praksi. Večina bolnikov namreč biva na svojem domu, kar je še vedno najbolj humano zanje in najceneje za družbo. A toliko bolj obremenjuje svojce. Bolezen je dolgotrajna, zahteva nego in tako rekoč stalno prisotnost skrbnikov, ki zaradi tega izgorevajo in zelo pogosto zbolevajo, kar opažajo družinski zdravniki. Domovi starejši so prepolni in za mnoge družine predragi, storitve pomoči na domu pa so še preslabo razvite. To naj bi popravil akcijski načrt, ki ga bodo pristojni začeli pripravljati že kmalu, in v katerem bodo posamezni ukrepi za prihodnji dve ali tri leta konkretno opredeljeni, tudi finančno ovrednoteni in z navedenimi viri financiranja. Med drugim je predvideno je, da bi v referenčnih ambulantah, poleg drugih kroničnih bolnikov, medicinske sestre pomagale skrbeti tudi za osebe z demenco. Seveda pa bi jih morali ustrezno usposobiti in kadrovsko okrepiti. Več pozornosti bo namenjene tudi poučevanju svojcev o bolezni in življenju z bolnikom ter osveščanju lokalnih skupnosti, kako ravnati z osebami z demenco. Po mnenju ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc naj bi osnutek akcijskega načrta, brez katerega je nacionalna strategija praktično brez pomena, pripravili do konca leta.
Prepozne diagnoze
Kakorkoli pogledamo, Slovenija na epidemijo demence ni pripravljena. Do nje pa bo zagotovo prišlo, saj se prebivalstvo hitro stara. V letu 1995 je 12, 5 odstotka starejših od 65 let, v letu 2008 jih je bilo že dobrih 20 odstotkov, za leto 2060 pa projekcije predvidevajo najmanj 35 odstotkov starejših prebivalcev. Poleg tega ima deklica, ki se bo te dni rodila, več kot petdeset odstotkov možnosti, da bo dočakala sto let.
S staranjem je seveda več tudi nevrodegenerativnih bolezni, med katerimi prevladujejo različne oblike demenc. Zdaj naj bi imelo potrjeno diagnozo že več kot 130 tisoč oseb. Z zdravili lahko zdravniki učinkovito lajšajo simptome in odložijo napredovanje bolezni za nekaj let. Diagnozo lahko nevrologi namreč postavijo že petnajst ali dvajset let prej - žal pa večinoma bolniki pridejo na pregled mnogo prepozno, ko je bolezen že močno napredovala. Hitrejše prepoznavanje bolezni in boljše osveščanje javnosti, ki bi pregnalo predsodke o osebah z demenco, sta zato med bolniki, svojci in strokovno javnostjo med najbolj želenimi cilji.
Demenca ni ozdravljiva, tudi vzrokov za propadanje možganskih celic znanstveniki še niso odkrili. Zato velja, kot poudarjajo pri združenju za pomoč pri demenci Spominčica, da je »vsak, ki ima možgane, potencialni kandidat za demenco.«
