Prepočasen razvoj skrbi za duševno zdravje

10. oktober 2017

Svetovni dan duševnega zdravja je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Povečuje se delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.

 Z urada varuha človekovih pravic pa so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili na neuresničeno obvezo vlade, da bo v enem letu od uveljavitve zakona o duševnem zdravju, to je do 12. avgusta 2009, pripravila nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki bi moral vsebovati tudi strategijo razvoja in akcijski načrt.

 Sicer je varuhinja Vlasta Nussdorfer nedavno s posebnim poročilom opozorila vlado, naj že končno  sprejme potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili ustreznejše neprostovoljno nastanitev in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialno varstvene zavode. Priporočila je tudi, naj vlada kratkoročno poskrbi za ustrezne prostorske zmogljivosti v zavodih in za zadostno število osebja.

 Prav pri skrbi za duševno zdravje prebivalcev se kaže pravi obraz družbe, so še zapisali v sporočilu za javnost.  "Ljudje z oviranostmi na področju duševnega zdravja ali intelektualnih sposobnosti so še vedno prevečkrat diskriminirani, stigmatizirani in zatirani . Prepoznavanje in sprejemanje duševnih bolezni, pravilno ravnanje z osebami, ki so obolele, zadostna strokovna pomoč tem osebam in tudi njihovim svojcem, ter razmere v katerih naj bi bivali ljudje z duševnimi boleznimi, so izzivi sedanjosti in prihodnosti. Bolezni duha ne izbirajo starostnih skupin. Tempo življenja jih množi. Prav tako povečuje tveganje za duševne bolezni revščina."

Po navedbah iz urada varuha psihiatrična oziroma psihoterapevtska pomoč povsod v Sloveniji nista enako dostopni, psihoterapija pa ni niti normativno urejena. V uradu pričakujejo skorajšnje  odprtje posebnega oddelka za zdravljenje otrok, ki potrebujejo intenzivno pedopsihiatrično zdravljenje pod posebnim nadzorom, da se otroci ne bi več zdravili skupaj z odraslimi.

V sporočilu so ob tem še opozorili na velik pomen nevladnih organizacij, ki pomagajo osebam z motnjo v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Kot nujnega in ustreznega pa ocenjujejo imenovanje zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja.


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media