Majhni, raznoliki, a hudo nevarni
Mag. Erika Kovačič Palli in prof. dr. Aleš Tomažič.
Na katero žival bi najprej pomislili, če bi slišali zvoke kopit? Verjetno na konja, čeprav bi lahko šlo tudi za zebro. S to primerjavo zdravniki na svetovni dan nevroendokrinih tumorjev, ki je danes, opozarjajo na težavno diagnosticiranje tumorjev, ki jim na kratko pravijo NET. Pojavljajo se redko in zaradi različnih znakov in simptomov, ki jih bolnik opazi šele ob napredovali bolezni, jih je mogoča zamenjati za katerega od drugih vrst raka, denimo za raka želodca, debelega črevesa in danke ali trebušne slinavke.
Nevroendokrini tumorji (NET) je ime za skupino neobičajnih, pogosto počasi rastočih rakov, ki se razvijejo iz celic endokrinega sistema. Dve tretjini tumorjev vznikne v gastrointestinalnem sistemu, na področju prebavil, prebavne cevi in trebušne slinavke, redkeje na pljučih, modih, jajčnikih ali kje drugje.
Pri nas vsako leto odkrijejo od 80 do 100 novih bolnikov z nevroendokrinimi tumorji, zbolevajo zlasti ljudje po petdesetem letu, najpogosteje med 65 in 75 letom, in še starejši. Običajno ti tumorji rastejo počasi in dolgo ne povzročajo težav, zato pravilno diagnozo zdravniki pogosto postavijo šele od pet do sedem let po pojavu prvih bolezenskih znakov. Ti se razlikujejo glede na to, v katerem organu se je tumor pojavil, kako velik je in kako hitro raste, je omejen za en organa ali že zaseva v sosednje organe. Tumor v prebavilih povzroča denimo bolečine v trebuhu, zaporo črevesa, zlatenico, hujšanj, slabokrvnost ali spremembo ritma odvajanja blata. Hormonsko aktivni nevroendokrini tumorji pa povzročajo drisko, pordečitve, kožne spremembe, tresavico, nenadno izgubo zavesti, astmatične težave in podobno. A ko se pojavijo ti znaki, je pogosto bolezen že razširjena in zasevki se pojavljajo v bezgavkah in jetrih.
Najboljše je tumor odstraniti
Kot pravi prof. dr. Aleš Tomažič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, so NET tumorji lahko izredno majhni, a jih zaradi posebnih značilnosti (t.i. somatostatinski receptorji) prepoznajo med preiskavo z ultrazvokom ali CT napravo. Odkrijejo jih tudi med pregledom v okviru presejalnega progama Svit ali pa čisto naključno. Vzrokov za njihov nastanek po besedah mag. Erike Kovačič Palli, dr. med. s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana še niso odkrili. Vedo pa, da ima približno tretjina bolnikov že nek drug rak, pri nekaterih je vzrok genetski, za večino pa ni pojasnil.
Vsakega bolnika obravnava multidisciplinarni tim, v katerem so gastroenterolog, kirurg, onkolog, endokrinolog, radiolog, specialistnuklearne medicine, histopatolog in klinična medicinska sestra. Zdravljenje je lahko kirurško ali farmakološko. V večini primerov tumor odstranijo z operacijo, tudi če je že razsejan. Na voljo so še druge oblike zdravljenja, ki zavirajo napredovanje bolezni in ublažijo simptome, denimo tarčna zdravila, kemoterapija (predvsem pri NET trebušne slinavke), radionukloidno peptidno zdravljenje in podobno. Zdravljenje je doživljenjsko, a jih bolniki doboro prenašajo. Med njimi je denimo 91-letna gospa, ki ima metastazo na srcu, a nima težav.
Drug tumor po štirih letih
Janko Pucihar
Janko Pucihar je bil desetletja dolgo popolnoma zdrav. Zaradi občasno zvišanega krvnega tlaka pa ga je osebna zdravnica pred dvanajstimi leti napotila na dodatne preiskave. Na ultrazvočnem pregledu trebušne votline so na eni od ledvic opazili »nekaj, kar tam ne bi smelo biti«, sledila je operacija in uspešno okrevanje. Dejali so mu, da je lahko miren, če se mu šest let bolezen ne ponovi. A po štirih letih se je tumor vnovič pojavil, tokrat na nadledvični žlezi, in tudi tega so uspešno odstranili in uspeli ohraniti obe ledvici. Od takrat mu vsakih osemindvajset dni patronažna sestra na domu vbrizga zdravilo, vsake tri mesece pa gre na pregled v UKC. Kot pravi se dobro počuti in brez težav opravlja različne opravke, med katerim je tudi prevažanje petih vnukov na različne dejavnosti …
