Vztrajati je treba in terjati rešitve
Čas pred volitvami je priložnost za vse, ki mislijo resno, da poskrbijo, da bo to, kar bodo rekli, strokovno, je v poslanici ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, pozvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Priložnost je po njenih besedah tudi za to, da bo državni aparat delal hitreje. Vztrajali bomo in terjali rešitve, je napovedala.
Državni aparat naj po pozivu varuhinje dela hitreje in odgovorno, rešitve pa naj bodo pravične. Čas pred volitvami pa je priložnost tudi za to, da bo raven že pridobljenih pravic ostala enaka in da se bodo še neuveljavljene že končno uveljavile, je navedla v poslanci.
Premiki pri spoštovanju človekovih pravic varuha razveseljujejo in hrabrijo, a še vedno ostaja veliko dela, je opozorila. "Zakaj pri nas podjetja ne dobijo delavcev in hodijo ponje v tuje države?" je vprašala. Številni morajo po njenih besedah še vedno prepogosto poteptati dostojanstvo in stati v vrsti za oblačila in hrano. Revščina se zareže v vse pore družine, prinaša bolezni, grozi z rednimi obiski izvršiteljev in deložacijami. Ljudje, ki se znajdejo v aparatu, so po njenih besedah velikokrat brez denarja in brez ustreznega pravnega znanja potisnjeni na rob. Uprava se mora pri svojem delu večkrat spomniti na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja, zakonodajo pa v primeru dvoma razlagati ljudem v korist, je pozvala Vlasta Nussdorfer.
Spomnila je, da je sredi oktobra začel veljati dopolnjeni zakon o varuhu človekovih pravic. Po številnih neuspešnih priporočilih varuha v korist državne institucije za varstvo in promocijo človekovih pravic se je z dopolnitvami zakona priporočilo tako udejanjilo, je ocenila. Spremembe zakona uvajajo nove organizacijske enote, tako samostojno zagovorništvo otrok in državni preventivni mehanizem, ki sta oba sicer znotraj varuha delovala skoraj deset let, povsem nova pa bosta svet za človekove pravice in center za človekove pravice. Do popolne reorganizacije bo po njenih besedah prišlo 1. januarja 2019.
Temelj sta človeško dostojanstvo in nediskriminacija
Na okrogli mizi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida in mednarodnem dnevu človekovih pravic pa so udeleženke izpostavile, da sta človeško dostojanstvo in nediskriminacija temelj človekovih pravic. K njihovem varovanju morajo z odzivanjem na kršitve prispevati celotna družba in posamezniki.
Kot je poudarila Vasilka Sancin, prodekanja in vodja katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, je potrebno vzpostaviti družbo, v kateri lahko vsi uresničujejo svoje človekove pravice. Moramo se namreč zavedati, da ne za gre nekoga drugega, je dejala. Pri tem je izpostavila izjemno moč, ki jo imajo posamezniki pri uresničevanju človekovih pravic, ki pa jih ne smemo jemati kot danost, je dodala ter opozorila na nevarnost apatije in ignorance njihovih kršitev. V luči begunske krize je opozorila, da na račun varnosti ne sme biti dovoljeno zmanjšanje človekovih pravic. Pri tem je izpostavila problematičnost sprejetih sprememb v slovenskem zakonu o tujcih.
Anica Mikuš Kos, otroška psihiatrinja in predsednica Slovenske filantropije, je opozorila, da se v sedanji individualistični družbi daje prevelik poudarek na posameznika, na pomoč posameznikom. Treba bi bilo storiti preskok na splošno raven, solidarnost na ravni povezanih posameznikov, civilne družbe, je dejala. Ob tem meni, da je v svetu, v katerem je veliko zla - še nikoli namreč ni bilo toliko beguncev, suženjstvo narašča - treba opozarjati na pozitivne, dobre stvari, pokazati je treba človečnost. Izpostavila je, da sicer otroci pri nas od lakote še ne umirajo, da pa zaradi revščine čutijo neenakost že v vrtcih.
Veleposlanica Blanka Jamnišek iz nacionalne kontaktne točke za Odgovornost zaščititi na zunanjem ministrstvu je poudarila, da je treba človekove pravice spoštovati vedno in povsod, kot tudi vedno in povsod preprečevati hudodelstva. Kot je povedala, načelo odgovornosti zaščititi, ki je namenjeno zaščiti prebivalstva pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, hudodelstvi zoper človečnost in etničnim čiščenjem, Slovenija podpira od začetka leta 2005 in je to tudi njena zunanjepolitična prioriteta. Kot članica ZN in Sveta ZN za človekove pravice pa ima še posebno odgovornost opozarjati na kršitve človekovih pravic in jih zaščititi. Potrebno je storiti vse, da se te kršitve preprečijo, zato je potrebno ozaveščanje, usposabljanje in izobraževanje o človekovih pravicah, je še dejala in s tem povzela tudi misli drugih udeleženk.
Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, pa je opozorila, da se prvi koraki v smeri genocida ali etnocida začnejo z majhnimi koraki, z razčlovečenjem populacije, ki je nato žrtev genocida. Zato je kot pomembno izpostavila zagotovitev ljudem pogojev za dostojno življenje in opozorila na problem ljudi, tudi v Sloveniji, ki živijo pod pragom revščine.
