Prečiščeni čakalni seznami
Bolnišnica Valdoltra
Konec januarja 2018 naj bi skladno z novelo zakona o pacientovih pravicah po vseh zdravstvenih ustanovah imeli realne sezname čakajočih na zdravstvene storitve. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Ane Medved ne bodo vključevali tistih, ki niso sposobni za operacijo. Te bodo prednostno uvrščali na operacije, ko bodo za posege sposobni. Zaradi tega v bolnišnicah administrativno prečiščujejo sezname čakajočih na zdravstvene storitve.
Po besedah direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslava Marčana imajo vsi bolniki, ki niso sposobni za poseg, svojega skrbnika oz. koordinatorja, ki je z njimi v rednem stiku. Ko bo bolnik sposoben za operacijo, ga bodo takoj prednostno uvrstili na operacijo. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci ministrstva za zdravje, imajo v Valdoltri zahvaljujoč čiščenju seznamov in enkratnem državnem programu skrajševanja čakalnih vrst že krajše čakalne dobe. Poleg tega se je po njegovih besedah stabiliziral priliv na čakalne sezname. V preteklosti se je namreč izkazalo, da je bilo v tej ortopedski bolnišnici od okoli 400 bolnikov, ki so na poseg čakali več kot 12 mesecev, kar 84 odstotkov nesposobnih za poseg.
So pa tudi pogosti primeri, je opozorila Medvedova, da bolniki nočejo operacije v decembru. V Splošni bolnišnici Jesenice je od 110 bolnikov, ki bi jih zaradi posega morali sprejeti v bolnišnico, udeležbo potrdilo le 25.
K administrativnemu prečiščevanju čakalnih vrst so pristopili tudi v Splošni bolnišnici Novo mesto. Po besedah strokovnega direktorja Milivoja Piletiča administrativni delavci takoj, ko je bolnik napoten na operativni poseg, pregledajo njegovo dokumentacijo in preverijo, ali izpolnjuje pogoje za operacijo. Nekateri bolniki so sicer takoj pripravljeni za operativni poseg, drugi pa morajo pred tem opraviti še dodatne preglede in diagnostiko, kar se lahko zavleče.
Pozitivni učinki programa skrajševanja vrst
Med vzroki za čakalne dobe so starajoča se populacija, ki potrebuje več zdravstvenih storitev, več napotovanj na sekundarni zdravstveni nivo (od leta 2007 do 2017 za 30 odstotkov več), pa tudi neprečiščeni čakalni seznami. Za skrajševanje čakalnih vrst bo predvidoma tudi v prihodnjem letu zagotovljen denar. O enkratnem državnem programu za skrajševanje čakalnih vrst, ki se je izvajal že v preteklih dveh letih, mora še odločiti vlada, je povedala Ana Medved. V okviru letošnjega enkratnega programa bo po njenih besedah realiziranih za 19,7 milijona evrov zdravstvenih storitev. Do sedaj so v bolnišnicah opravili 5183 dodatnih posegov v vrednosti 12,1 milijona evrov. Lani je bilo v okviru tega programa opravljenih za 5,3 milijona storitev.
Na ta račun se je čakalna doba za koronografijo letos skrajšala za 43 odstotkov pri napotnici hitro in za 63 odstotkov pri napotnici redno. Za operacijo na stopalu se je skrajšala pri napotnici hitro za 18 odstotkov, za operacije kile za 15 odstotkov pri napotnici hitro, za operacije hrbtenice za 11 odstotkov pri napotnici hitro in 14 odstotkov pri napotnici redno. Pri endoprotezah kolena pa se je čakalna doba skrajšala za šest odstotkov pri napotnici hitro, kažejo podatki ministrstva za zdravje.
Dolgoročno so se na ministrstvu za zdravje tega področja lotili z novelo zakona o pacientovih pravicah. Ta pa med drugim nalaga bolniku obveznost, da mora vsaj 10 dni pred načrtovanim posegom sporočiti izvajalcu, če se ne bo udeležil posega. Sicer se tri mesece ne bo mogel več uvrstiti na seznam za isto storitev pri izbranem izvajalcu. Novela zakona o zdravniški službi pa na novo ureja način podeljevanja specializacij in je prenesla financiranje pripravništev, specializacij itd. v zdravstvu z bremena Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na državni proračun. S tem bo še letos v zdravstveni blagajni ostalo 23 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst.
