Poziv sindikata upokojencev vladi
V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) ugotavljajo, da so bili starejši tudi v iztekajočem se letu potisnjeni na rob preživetja, na hrbtih prejemnikov socialnovarstvenih pomoči in minimalne plače pa se v največji meri udejanja fiskalno pravilo in se nadaljuje varčevalna politika, zato so predsedniku vlade, ministricam in ministrom Republike Slovenije poslali pismo. Vsebino povzemamo v nadaljevanju.
Verjetno ni treba navajati podatkov o revščini med starejšimi, posebej ne o revščini med samskimi starejšimi, v najtežjem položaju so samske upokojenke, so zapisali. "Verjamemo, da vsaj malo poznate zgodbe o težavah v zdravstvenem sistemu, o težavah v domovih za starejše, kjer marsikje ni poskrbljeno za dostojno oskrbo in se zato za nadzor organizira civilna družba. Negovalnih bolnišnic skorajda nimamo, storitve pomoči na domu so še v povojih."
Na pozive, da je potrebno upokojencem vrniti, kar jim je bilo vzeto s politiko varčevanja in zaradi neusklajevanja pokojnin, niso dobili ustreznega odziva. Predvidena dvojna uskladitev v letu 2018 je le droben korak, so še zapisali. Za zagotovitev izboljšanja socialnega položaja starejših bi morali narediti veliko več. Ljudje s 500 evri, kolikor po novem znaša najnižja starostna pokojnina za 40 let dela, res niso bogati. Ta znesek je še vedno krepko pod pragom revščine. Revščina je v naši državi pogojena zlasti z nizkimi plačami, z prenizko minimalno plačo, ki je pod pragom revščine. Nizka minimalna plača pa je tudi vzrok za prenizke socialnovarstvene prejemke, ki ne pokrivajo minimalnih življenjskih stroškov, po predlogih ministrstva naj bi znašali 75 odstotkov izračunanih »kratkoročnih« minimalnih stroškov, kar je 331,26 evra.
To je nesprejemljivo, so ogorčeni v sindikatu, potrebno je zagotoviti takšno višino minimalne plače, ki bi omogočala tudi dostojni znesek minimalnega dohodka za izračun višine socialnovarstvenih pomoči. Minimalna plača bi morala znašati najmanj 700 evrov neto.
Da v vladi ni posluha za prebivalce z nizkimi plačami, pokojninami, socialnimi pomočmi, po mnenju sindikata upokojencev kaže tudi dejstvo, da so predlagane rešitve v zakonu o dolgotrajni oskrbi in zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bolj v prid bogatih in kapitala. "Kako drugače razumeti predlagane rešitve, kjer se postavlja zgornja meja doplačil pri prejemkih v višini nekaj nad 1000 evrov, kjer ni predlogov, da bi plačevali tudi od pasivnih prihodkov? Kako razumeti predloge, da bi bolni,ki so zaradi bolezni odsotni več kot eno leto, prejemali le 60-odstotno nadomestilo?" Prepričani so, da zakona o dolgotrajni oskrbi in o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nastajata tako dolgo v veliki meri zaradi tega, ker se rešitve podrejajo interesom bogatih, kapitala, fiskalnemu pravilu.
V zaključku pisma Sindikat upokojencev Slovenije predsednika vlade poziva, da skupaj z ministri in ministricami ob koncu leta razmisli, ali z rešitvami, ki jih predlaga, sledimo udejanjanju načel socialne države. Pismo zaključijo z željo, da kljub še kratkemu obdobju do konca mandata vlada naredi nekaj več na področju socialne politike, kar bo pomenilo "premišljeno in celovito ukrepanje, ne pa le deljenje predvolilnih bonbončkov zgolj nekaterim."
