Starejši v ospredju pozornosti varuha
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je skupaj s svojimi namestniki medijem predstavila dejavnosti, ki jim bodo več pozornosti posvetili to leto. Med drugim bo s 1. junijem pri varuhu začel delovati svet za človekove pravice, 1. januarja 2019 pa še center za človekove pravice.
Predvsem pa bodo letošnje letov uradu varuha posvetili starejšim. Osredinili naj bi se na problematiko nasilja v družini, bolnišničnih okužb, vprašanja dostopa do uporabe e-storitev, s katerimi imajo starejši pogosto težave, še naprej pa bodo spremljali tudi razmere v domovih starejših občanov in drugih zavodih institucionalnega varstva. Ob tem je namestnik varuhinje Ivan Šelih poudaril, da v okviru državnega preventivnega mehanizma redno obiskujejo domove starejših, kjer imajo urejene varovanje oddelke, pa tudi druge zavode. V nasprotju s trditvami, ki jih je zadnje čase zaslediti v nekaterih medijih, je večina obiskov nenapovedanih (lani so bili med 80 obiski napovedani le trije, ker so imeli v komisiji predstavnike iz tujih držav). Domove starejših in psihiatrične bolnice obiščejo kdaj tudi popoldne in ob koncu tedna, da preverijo, kako je poskrbljeno za aktivnosti oskrbovancev in koliko osebja skrbi zanje. Ravno na pomanjkanje kadrov varuh tudi najpogosteje opozarja pristojne, saj je to lahko razlog za pomanjkljivo nego in s tem za slabše počutje stanovalcev. Navedb o domnevnih mučenjih v domovih, o čemer je bilo tudi slišati v javnosti, pa državni preventivni mehanizem po Šelihovih besedah ni zaznal.
Opozoril je tudi na problem, s katerim se bodo morali pristojni soočiti na sistemski ravni in sicer s staranjem zapornikov. Kmalu naj bi izšlo še posebno poročilo o starejših obsojencih in ljudeh s posebnimi potrebami v zaporih. V zadnjih desetih letih se je namreč število zapornikov, starejših od 60 let, podvojilo, najstarejši je star že 88. let. Med njimi so tudi taki, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo posebno oskrbo, osebe z demenco in osebe na invalidskih vozičkih, za katere pa prostori v zaporih niso prilagojeni.
Urad varuhinje je danes šele drugič, odkar urad obstaja, obiskal predsednik republike. Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta se strinjala, da bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo, ki bi obravnavala izjemne primere, denimo ljudi, ki znotraj pravnih in drugih institucij niso dobili pomoči, kot so jo pričakovali, zato menijo, da se jim dogaja krivica.
Varuhinja je ob tem dejala, da niti predsednik niti varuh sicer nimata izvršilne moči, ampak sta pomemben glas ljudi na robu družbe in jim predstavljata edino upanje.
