Dolgotrajna oskrba še vedno le na papirju

2. februar 2018

Ministrica Milojka Kolar Celarc,  mag. Rosvita Svenšek, Dušan Keber (z leve).

Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga včeraj pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS)  in ministrstvo za zdravje, so  udeleženci znova razpravljali o stališčih zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi. 

 Mag. Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije, o katerih smo že nekajkrat pisali, zato jih le nekaj povzemamo. Pripombe se v večini nanašajo na preveč splošno opredelitev pravic, pričakovali so namreč, da bo povsem jasno opredelil pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države.

Opozorili so na premalo solidarno zdravstveno doplačilo, ki ga uvaja nov zakon. Predlog po mnenju Zdus pomeni odmik od načel solidarnosti, po katerem vsak prispeva sorazmerno enak delež svojega dohodka.

Kar se tiče pravico začasne zadržanosti z dela in nadomestila v tem času, se ne strinjajo z določilom, da bi zavarovanec po 3 mesecih bolniške odsotnosti, moral na posebni pregled k specialistu medicine dela. Ta namreč ne pozna podrobnosti o bolnikovi bolezni oz. zdravljenju in drugih okoliščin. Nesprejemljiva se jim zdi tudi določba, po kateri bi zavarovanec dobil po 12 mesecih odsotnosti z dela nadomestilo v višini 60 odstotkov osnove.

Upokojenci imajo tudi pripombe na upravljanje zdravstvene blagajne. Med drugim se ne strinjajo z odpravo skupščine in upravnega odbora Zavoda, saj je s tem ukinjen vsaj minimalen možen vpliv zavarovancev in delodajalcev na področje zdravstvenega zavarovanja.

Ministrstvo bo upoštevalo pripombe

Ministrica Milojka Kolar Celarc je poudarila, da predlog ZZVZZ ohranja in krepi javno financiranje zdravstvenega sistema in povečuje delež proračunskih sredstev za zdravstvo s sedanjih 3 na 7 odstotkov. To pomeni, da se bo povečal delež javnega financiranja, s sedanjih 71 na 87 odstotkov. Napovedala je, da bodo, kolikor bo le mogoče, upoštevali pripombe. Ponovno naj bi predlagali sedemstopenjsko lestvico zdravstvenega doplačila, ki bi nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tako bi zavarovanci po novem plačali od 20 do 70 evrov prispevka. Ob tem je poudarila, da je vlada že v začetku mandata podpisala sporazum, s katerim se je zavezala, da ne bo dodatno obremenjevala stroškov dela, tako da dvig prispevne stopnje ni uresničljiv.

Kar zadeva zakon o dolgotrajni oskrbi, je ministrica po posvetu pojasnila, da je pripravljen čistopis zakona, v katerem so upoštevali tudi pripombe iz javne razprave. Po njenem mnenju pa zakon v času mandata sedanje vlade zagotovo ne bo sprejet.

 Več denarja za fizioterapijo in domsko zdravstveno nego

Ministrica za zdravje je še povedala, da so z izvajalci zdravstvenih storitev zadnji dan januarja sprejeli  splošni dogovor.  Med drugim so dvignili cene zdravstvenih storitev za pet odstotkov.

V prid pacientov je zagotovo širitev programa fizioterapije, za kar so namenili milijon evrov več kot doslej, kar naj bi prispevalo k učinkovitejši obravnavi čim več bolnikov in k skrajševanju čakalnih vrst. Dodatnih 2,1 milijona evrov so namenili za povečanje programov zdravstvene nege v domovih za starejše, 16,6 milijona za enkratni dodatni program skrajševanja čakalnih vrst v tem letu, izvajalcem zdravstvenih storitev pa bodo namenili še 15 odstotkov več sredstev za informatizacijo. Poleg tega širijo program ambulante za kronično bolečino v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča in zagotavljajo boljše vrednotenje prvih nevroloških in revmatoloških pregledov.

Novost je uvedba t.i. ePosveta, ki je namenjen družinskim zdravnikom. Ti bodo lahko po elektronski pošti zaprosili za nasvet zdravnika specialista v bolnišnici o posameznem bolniku. Specialist naj bi po ogledu izvidov in druge dokumentacije  v 24 urah svetoval nadaljnjo obravnavo.

Milojka Kolar Celarc je omenila še eno novost in sicer kontrolo izdanih napotnic. Če bo specialist ugotovil, da je denimo družinski zdravnik bolnika po nepotrebnem poslal v obravnavo na sekundarno raven, bo lahko zdravnika, ki je izdal napotnico, opozoril ali pa mu celo zaračunal  pregled tega bolnika. Ob tem je ministrica omenila, da se trudijo urediti preštevilne obiske nenujnih bolnikov v urgentnih centrih. Ti so namenjeni zgolj ljudem, ki so poškodovani ali življenjsko ogroženi, mnogo ljudi pa pride k dežurnemu zdravniki zato, ker lahko na enem mestu opravijo različne preiskave in s tem daljšajo čakalne vrste.  

 A. Ž. , fotografija: Anja Šonc, Zdus


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media