Tudi nekaj pohval varuha

12. april 2018

 Med kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih lani ugotovili v uradu varuha človekovih pravic so najpogostejše naslednje: načelo pravičnosti in dobrega upravljanja; načelo pravne in socialne države( 2. člen ustave), zavlačevanje postopkov in prekoračenje rokov ter kratenje pravice do zdravega življenjskega okolja. Varuhinja človekovih pravic RS Vlasta Nussdorfer je letno poročilo predala predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu in predsedniku države Borutu Pahorju, najpomembnejše izsledke pa je skupaj s sodelavci delila z javnostjo. Nekatere povzemamo v nadaljevanju.  

V uradu varuha so lani obravnavali 4.471 zadev, kar je nekoliko več kot leto prej. Iz 386 utemeljenih pobud so ugotovili 433 kršitev različnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kljub temu, da varuh že leta neuspešno opozarja državne organe, naj delajo hitro, strokovno in v dobro ljudi, državni organi  zelo pogosto kršijo načela pravičnosti in dobrega upravljanja, kar se kaže kot neupravičeno zavlačevanje postopkov in zloraba oblasti. Državljani nedopustno dolgo (tudi po dve leti ) čakajo na odločbe, v tem času niti ne vedo, ali so upravičeni do določene pravice ali ne, je povedala  Vlasta Nussdorfer.

Pri teh kršitvah posebej izstopa ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za njim pa ministrstvi za notranje zadeve ter za okolje in prostor, centri za socialno delo in sodišča. Prav tako opozarja na nerazumljivo napisane vsebine zakonskih aktov, ki jih je povrhu še preveč. Lani smo imeli kar 853 veljavnih zakonov in 19279 podzakonskih aktov, ki pa so pogosto neusklajeni (večkrat en predpis posega v drugega …). Ker predpisi dopuščajo različne interpretacije, se včasih področja dela organov prekrivajo, zato prelagajo odgovornost drug na drugega. Ali pa zakona ne morejo izvajati, ker ni sprejetih podzakonskih aktov – denimo, še vedno čakamo na pravilnik o vrstah in stopnjah telesnih okvar, ki je podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Manjka še ključni zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi lahko pomembno vplival na dostopnost do zdravstvenih storitev.

Pomanjkljiva ostaja ureditev postopka sprejema oseb v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve. Varovani oddelki so prezasedeni,  Slovenija kot ena redkih držav članic EU še nima urejene specializirane celostne obravnave oseb, ki so zaradi najhujših oblik motenj v duševnem zdravju nevarni sebi in/ali drugim. Prav tako še ni sprejeta ustrezna zakonodaja o romski skupnosti, na kršenje njihovih pravic  v uradu varuha opozarjajo od leta 2012. Varuhinja je med drugim opozorila še na preslabo učinkovitost inšpekcijskih služb, tudi zaradi kadrovske podhranjenosti, predolgo čakanje na prosto posteljo v domovih starejših občanov, prenatrpane zapore, kršitve pravic delavcev, diskriminacijo študentov invalidov in mnoge druge ...  

So pa v uradu zadovoljni s sprejetjem novele zakona o varuhu, ki je dala pravno podlago za oblikovanje nacionalne institucije za človekove pravice. Poleg Državnega preventivnega mehanizma in Zagovorništva otrok bo prihodnje leto začel delovati še Center za človekove pravice, že junija letos pa Svet Varuha za človekove pravice.

Kot je povedala varuhinja, so v letnem poročilu pripravili 77 priporočil državnim organom. Izpostavili so 199 kritičnih pripomb na ravnanje državnih institucij, kjer stvari niso take, kot bi morale biti. Zapisali pa so tudi 139 pohval, kjer so organi upoštevali priporočila ali se je spremenila zakonodaja …

 Besedilo in fotografija: Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media