Lahko zdržimo brez plastike?
Na pobudo fundacije The Plastic Free July (#plasticfreejuly) je julij mednarodni mesec brez plastike. To je izziv vsem prebivalcem, da se ves mesec izogibamo izdelkom, ki so izključno iz plastike, jo vsebujejo ali so vanjo oviti, ter jih nadomeščamo s trajnostnimi izdelki.
Tudi Evropska komisija si prizadeva za zmanjševanje uporabe plastičnih izdelkov. Vsako leto namreč v evropskih državah nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi. Še posebej je pereč problem mikroplastike, ki se pogosto znajde v zraku, vodi in hrani, učinki na zdravje pa še niso znani.
Po novih pravilih za zmanjšanje količine plastičnih proizvodov bodo morale države članice do leta 2021 prepovedati prodajo plastičnih slamic, plastenk, pribora ter palčk za ušesa, pijače in balone; v kolikor so za enkratno uporabo; na izdelke bodo morale namestiti napise o okoljski škodi vlažilnih robčkov, vložkov, tamponov in balonov. Prav tako bodo morale konkretneje informirati in ozaveščati javnost o rabi plastike in alternativam izdelkom za enkratno uporabo pri različni embalaži za hrano in pijačo, kozarčkih, cigaretnih filtrih, vlažilnih robčkih, balonih, lahkih plastičnih vrečkah, vložkih in tamponih. Za proizvajalce teh izdelkov bo uvedena podaljšana odgovornost, z izjemo tistih za menstrualno nego.
Po letu 2022 bo moral biti na vsaki plastenki pokrovček pritrjen tako, da ne more odpasti. Z vsemi temi ukrepi naj bi do 2025 leta vse države imele urejeno 90-odstotno ločeno zbiranje plastenk.
Komisija je že predlagala prepoved uporabe plastičnih vrečk, ki pa se same odločajo za ukrepe. Danci in Finci v povprečju uporabijo le štiri plastične vrečke na posameznika na leto. Na Irskem je od leta 2002 poraba plastičnih vrečk za enkratno uporabo padla z 328 na osebo na leto na samo 18!
Prihodnje leto pa zares
V Sloveniji bo z januarjem 2019 prepovedana uporaba brezplačnih vrečk v trgovinah, oziroma bodo te plačljive. V Mestni občini Ljubljana že od leta 2016 vodijo kampanjo "Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biorazgradljiva vrečka" s katero spodbujajo uporabo biološko razgradljivih vrečk. Trgovce in gostince ter prodajalce na tržnici v mestnem središču spodbujajo, da namesto plastičnih svojim kupcem in gostom ponudijo zgolj papirne ali biorazgradljive nakupovalne vrečke oziroma jim predlagajo, da uporabljajo lastne torbe ali košare.
Nekatere trgovine plastične vrečke že ukinjajo ali omejujejo njihovo porabo oziroma jih nadomeščajo s papirnatimi. Lidl Slovenija je denimo že junija ukinil navadne plastične nakupovalne vrečke, do konca leta 2019 pa namerava zamenjati tudi plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posode in kozarci, jedilni pribor in vatirane palčke, z drugimi alternativnimi izdelki.
