Kako ravnamo v vročini
Ob napovedanih visokih temperaturah so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) objavili napotke prebivalcem za ravnanje v vročini. Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti in celo vročinsko kap. Z upoštevanjem navedenih napotkov pa lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.
Vročina najbolj prizadene starejše in otroke, bolnike (bolj ogroženi so tisti z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), osebe s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov) in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest).
Preprečevanje težav
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto:
- zmanjšamo izpostavljenost vročini, tako da se umaknemo v senco ali v hladnejše prostore. Prostore zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.
- Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 °C. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave. Kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali kopeljo.
- Zmanjšamo nastajanje toplote s tem, da omejimo fizično aktivnost. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
- Uživamo »lahko hrano« v manjših obrokih.
- Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin. Pijmo tudi, če še nismo žejni. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga…), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja. Če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu.
- Pomagajmo drugim. Bodimo pozorni na znake prizadetosti pri sosedih, znancih, bolnikih, stanovalcih v domovih starejših občanov ... Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Ne pozabimo
V času največje moči sonca (med 10. in 17. uro) poiščimo senco, zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
Bodimo pozorni na pravilno ravnanje s hrano, saj se v vročini hitreje pokvari.
Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
Spremljajmo napovedi in opozorila preko sredstev javnega obveščanja.
