Moški zaslužijo več od žensk, a slabše skrbijo za svoje zdravje
November ponekod po svetu obeležujejo kot mesec za osredotočanje na vprašanja, pomembna za moške. Na mednarodni dan moških, to je 19. november, ki ga obeležujejo v več kot 70 državah sveta, pozornost še posebej namenjajo zdravju moških in pomenu dobrih odnosov med spoloma, izpostavljajo pa tudi pomen njihove pozitivne vloge v družbi in družini. V Sloveniji moški povprečno zaslužijo več od žensk, vendar slabše skrbijo za svoje zdravje in jih več stori samomor.
V Sloveniji je v začetku leta živelo 2.066.800 ljudi, med katerimi je bilo moških 49,7 odstotka. Delež moških je večji od deleža žensk v koroški, savinjski, posavski, primorsko-notranjski in goriški statistični regiji in v jugovzhodni Sloveniji. V preostalih šestih regijah, torej pomurski, podravski, gorenjski, zasavski, obalno-kraški in osrednjeslovenski, je delež žensk večji, so navedli na državnem statističnem uradu ob mednarodnem dnevu moških, 19. novembru.
Po podatkih Evropske komisije slovenski moški povprečno za enako delo zaslužijo več kot ženske, kar pomeni, da ženske zaslužijo v povprečju 7,8 odstotka manj. Po podatkih državnega statističnega urada so imeli lani najvišjo povprečno mesečno bruto plačo oziroma skoraj 2000 evrov moški v osrednjeslovenski regiji, najnižjo oziroma skoraj 1600 evrov pa moški v pomurski regiji.
Tudi pri stopnji revščine so bili lani moški na boljšem, saj je bila ta med njimi 12-odstotna ali 2,5 odstotne točke nižja od stopnje revščine med ženskami. Še bolj je razlika med spoloma vidna pri starih 60 let in več. V tej starostni skupini je stopnja revščine znašala med moškimi nekaj manj kot 12 odstotkov, med ženskami pa nekaj manj kot 20 odstotkov.
V primerjavi z ženskami pa so za moške manj ugodni podatki s področja zdravja. Zanj skrbijo slabše od žensk, v domove za starejše pa pridejo nekoliko prej kot ženske. K večji skrbi za zdravje jih tudi v letošnjem novembru poziva preventivna akcija Movember, v kateri si pustijo rasti brke. Namen akcije je zlasti osveščanje o zdravju in boleznih, ki prizadenejo predvsem moške, kot sta rak prostate in testisov. Poudarjajo pa tudi pravilen pristop k zdravljenju psiholoških bolezni pri moških in preprečevanju samomorov. Za posledicami samomora je lani umrlo 327 moških, kar je skoraj štirikrat več kot žensk.
Očetje so vse bolj navzoči pri porodih. Pred približno tremi desetletji so bili navzoči pri manj kot desetini porodov, leta 2014 pa že skoraj pri 80 odstotkih. Sicer pa statistiki ugotavljajo, da se število družin, ki jih sestavljajo oče in otroci, v zadnjih letih povečuje. Enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin, vsako peto enostarševsko družino pa sestavljajo oče in otroci.
V povprečju najstarejši so moški v pomurski regiji. Njihova povprečna starost je bila 43,4 leta, kar je skoraj dve leti več od slovenskega povprečja, ki znaša 41,7 leta. V povprečju najmlajši so bili moški v osrednjeslovenski regiji, ki so imeli 40,3 leta.
Dečki, ki so se leta 2017 rodili v pomurski regiji, lahko pričakujejo najkrajšo življenjsko dobo, in sicer 76,7 leta. To je kar tri leta manj, kot lahko pričakujejo njihovi vrstniki iz primorsko-notranjske regije, ki lahko pričakujejo najdaljšo življenjsko dobo - skoraj 80 let. Skoraj toliko lahko pričakujejo tudi njihovi vrstniki, rojeni v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji.
Povprečna starost moških, umrlih lani, je bila najvišja v primorsko-notranjski regiji, kjer so umrli povprečno stari 76,3 leta. Najnižja je bila v jugovzhodni Sloveniji in v savinjski regiji, kjer so umrli povprečno v starosti 73 let.
