Za celostno obravnavo bolnikov z rakom
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET je na okrogli mizi z naslovom Zaradi bolezni še ob socialno varnost? opozorilo na številne socialne izzive, s katerimi se soočajo bolniki z rakom in mnogi drugi kronični bolniki. Predstavniki organizacij bolnikov z rakom in strokovnjaki s področij zdravstva, zdravstvenega zavarovanja, invalidskega varstva ter gospodarstva so izpostavili predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze.
Bolnikom in nekdanjim bolnikom z rakom je potrebno s sistemskimi ukrepi omogočiti čimprejšnje okrevanje in povratek na delo, ki ga zmorejo, jim zagotoviti celostno medicinsko poklicno rehabilitacijo in ljudem, ki jih je bolezen trajno oropala zmožnosti za delo omogočiti dostojno socialno varnost. Pozvali so tudi k aktivnejšim politikam promocije zdravja in spodbudam delodajalcem za vlaganje v zdravje in varnost zaposlenih ter poudarili, da morajo biti uradni postopki, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom in ostali bolniki enostavni, usklajeni in hitri, predvsem pa bolnikom razumljivi.
Predsednica združenja Onko Net, Kristina Modic, je izpostavila ključne težave bolnikov, ki se soočajo z diagnozo raka in kasneje po dolgotrajnem zdravljenju naletijo na mnoge izzive, kot so znižanje dohodkov bolnika in s tem njegove družine ter socialna in poklicna izključenost. Kot je dejala, je prav socialna varnost ključnega pomena pri bolnikovem okrevanju.
Pravnik in predsednik Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Jaka Cepec je izpostavil predvsem nepregleden in posamezniku težko razumljiv pravni sistem, ki se tudi spreminja. To pri bolnikih, ki morajo svoje pravice sami uveljavljati, povzroča zmedo, pravi Cepec, ki si želi, da bi bolniki na enem mestu lahko prejeli celostne informacije o pravicah, ki jim pripadajo.
Po besedah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjana Sušlja v Sloveniji premalo naredimo na področju čim hitrejšega vračanja nekdanjih obolelih nazaj na delo. Kot je povedal, so dolgotrajni bolniški staleži velik problem tudi za zdravstveno blagajno. Novembra lani je bilo na bolniškem staležu daljšem od enega leta 8.322 zavarovancev, daljšem od petih let 200 zavarovancev, najdaljši pa traja neprekinjeno že več kot 11 let.
Predsednica združenja Europa Donna Tanja Španić pa je rigidnost sistema ponazorila na primeru bolnic z rakom dojke. Te prejmejo enako šifro diagnoze, obseg bolezni, zdravljenja in posledično delovnih omejitev pa je pri vsaki bolnici drugačen, zato bi bila nujna individualna obravnava.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je izpostavil potrebo po celostni zdravstveni reformi, ki bi odgovorila na probleme tako bolnikov kot tudi delodajalcev. "Proces rehabilitacije se začne s prvim dnem, ko zboliš, ker rak ni stigma in ker je delo na določen način tudi kazalec pozitivnega zdravja. Spreminja se rak kot bolezen, zelo se spreminjajo načini zaznavanja in zdravljenja, a polje administracije in zakonodaje temu ne sledita," je dejala specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček. Poudarila je tudi pomen pozitivnega, spodbudnega delovnega okolja, ki pripomore k socialni vključenosti obolelega.
Razlogi za naraščanje dolgotrajnih bolniških staležev so različni, med drugim povezani tudi z dolgimi čakalnimi dobami v zdravstvu ter nizkimi invalidskimi pokojninami in delnimi nadomestili za invalidnost. Na Direktor sektorja za izvedenstvo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Dean Premik je predlagal zgledovanje po katerem od tujih rehabilitacijskih sistemov. Navedel je nemškega, ki na primer bolnike že med zdravljenjem usmerjajo v deficitarne poklice, ki jih po okrevanju lahko opravljajo.
Dlje kot traja bolniška, vse težje se bolniki vračajo na delo, je opozorila tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič - Fikfak. "Delo je lahko tudi rehabilitacija," je poudarila in dodala, da sta velik problem zakonodaja in rigidnost sistema, ki ne omogoča, da bi se bolniki z delovnimi omejitvami vračali na opravljanje del, ki so jih zmožni opravljati, morda za krajši delovni čas, tudi zgolj za dve uri.
Po besedah onkologinje in predsednice ustanove Mali Vitez Lorne Zaletel se tudi pri nas pripravljajo sistemske rešitve za celostno rehabilitacijo bolnikov z rokom. Kot koordinatorka celostne rehabilitacije v sklopu državnega programa obvladovanja raka se na pobudo ministrstva za zdravje s tem ukvarja približno leto in pol. Če bodo zagotovljena sredstva, bodo konec letošnjega leta začeli pilotni projekt na tem področju. Želja pa je, da bi čim prej zaznali težave, ki jih ima bolnik že med samim zdravljenjem raka in kasneje po končanem zdravljenju, ter bi ga lahko napotili k ustreznih strokovnjakom, je še navedla.
Po podatkih iz novembra lani je povprečna invalidska pokojnina znašala dobrih 545 evrov. Prejelo jo je 79.289 prejemnikov invalidskih pokojnin ter 15.045 prejemnikov delnih nadomestil, najpogostejši razlogi za oceno invalidnosti pa so bolezni mišično-skeletnega sistema (28,1%) in bolezni duševnih in vedenjskih motenj (11,9 %), onkološke bolezni pa so na tretjem mestu (9,9%).
