Za bolj zdravo staranje v alpskem prostoru
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v Gozd Martuljku pripravil konferenco o priložnostih za aktivno in zdravo staranje v alpskem svetu. Na njej domači in tuji strokovnjaki predstavljajo dobre prakse in poudarke evropskega projekta Mednarodno upravljanje aktivnega in zdravega staranja v alpskem prostoru (ASTAHG).
Kot je izpostavila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ, je država s sprejemom Strategije dolgožive družbe prepoznala velik izziv aktivnega in zdravega staranja za vse. Ukrepi v akcijskih načrtih pa bodo morali upoštevati tudi posebnosti odmaknjenih področij, kar skozi svoje mehanizme vedno bolj poudarja tudi Evropska komisija. Ključna bo lokalna implementacija v kontaktu s posamezniki, ki jim je določena aktivnost v pomoč in podporo, je prepričana.
Projekt ASTAHG, ki se je začel izvajati aprila lani in se bo zaključil aprila 2021, prinaša informacije in orodja, ki bodo pomagala regijskim odločevalcem v alpskem prostoru pri izvajanju in vpeljavi politik aktivnega in zdravega staranja v odmaknjenih lokalnih okoljih. Vanj so vključene občine Kranjska Gora, Jesenice, Bohinj, Bled, Tržič, Cerklje, Jezersko, Bovec, Tolmin in Kobarid.
Slovenske Alpe predstavljajo življenjski prostor za več kot 365.000 ljudi, povprečna starost prebivalcev pa je zlasti v gorskih območjih zelo visoka. Raziskave kažejo, da je med starejšimi največ takih, ki bi si želeli čim dlje ostati v svojem domačem okolju, vendar je dostopnost do storitev slabša kot v mestih. Vaške trgovine in javni prevoz so vse redkejši in na bolj oddaljenih območjih je potrebno veliko iznajdljivosti in usklajevanj, da uporabnik lahko pride do različnih storitev. Izredno pomemben vidik aktivnega staranja zato predstavlja tudi mobilnost, ki starejšim omogoča vzdrževanje svojih vsakodnevnih praks, preko katerih se vključujejo v družbo.
Magda Zupančič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je opozorila na problem, da zaradi izseljevanja mladih, starejši pogosto živijo sami. Podaljšano bivanje starejših v domačem okolju pa se je pokazalo kot najboljša preventiva pred mentalnim in fizičnim propadom starejših. Značilnost alpskega prostora je tudi turistična razvitost, na račun katere je morda manj storitev za starejše.
Kot je izpostavila, bo potrebna postopnost in premišljenost ukrepov ob upoštevanju lokalnih specifik in potreb. Kot možne pozitivne ukrepe je navedla spodbujanje podjetništva med starejšimi, večjo socialno vključenost, povečanje možnosti samostojnega življenja in delovne aktivnosti. Pomembno vlogo imajo mobilnost in dnevni centri za starejše.
Kranjskogorski podžupan Bogdan Janša je pojasnil, da se pri njih trudijo z različnimi ukrepi olajšati življenje starejšim. Tako so pred kratkim uvedli Prostofer, ki starejšim zagotavlja prevoz po opravkih. Veliko pozornosti posvečajo tudi čim boljši dostopnosti in se trudijo, da ob razcvetu turizma lokalno prebivalstvo ne bi bilo potisnjeno na rob.
