Raka materničnega vratu je mogoče preprečiti
Z vsaj 70-odstotno pregledanostjo žensk v programu ZORA, 90-odstotnim zdravljenjem odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu in 90-odstotno precepljenostjo deklet proti HPV bi lahko popolnoma iztrebili rak materničnega vratu. To je temeljno sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ob Evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, ki poteka od 20. do 26. januarja.
Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga je spomladi leta 2018 začrtala Svetovna zdravstvena organizacija – torej odpravo raka materničnega vratu. Za rakom materničnega vratu pri nas na leto zboli okoli 120 žensk, umre pa med 40 in 50 žensk. To je izjemen uspeh, trdijo na NIJZ, saj smo bili po številu bolnic z rakom materničnega vratu pred dvajsetimi leti med prvimi v Evropi. Zadnja leta se število na srečo močno niža. V letu 2018 so namreč odkrili 106 novih primerov raka na materničnem vratu, leto prej, 2017, pa celo le 85 novih primerov.
Če je ženska cepljena proti humanim papilomavirusom (HPV) in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela, izjemno majhna. Tiste, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo od 70 do 90 odstotkov manjšo možnost, da bodo kadarkoli zbolele za tem rakom. Enako velja za ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo.
Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu in tudi v Sloveniji. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu nastane prav kot posledica okužbe s HPV, humani papilomavirusi pa lahko povzročajo tudi genitalne bradavice ter rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela. Najboljša zaščita pred okužbami je cepljenje proti HPV pred prvimi spolnimi stiki.
Za zdaj se več kot 70 odstotkov žensk med 20 in 64 letom se redno, vsaka tri leta, udeležuje presejalnih pregledov v sklopu državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA), ki ga imamo od leta 2003. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da se pregledov še premalo udeležujejo ženske med 50. in 64. letom starosti in ženske iz murskosoboške in koprske regije. Zaskrbljujoče je tudi zmanjševanje pregledanosti v kranjski regiji.
Počasi se dviga tudi precepljenost deklic proti okužbam s HPV. Po podatkih z NIJZ se je v šolskem letu 2018/19 precepljenost z drugim odmerkom cepiva pri deklicah v 6. razredu osnovne šole povečala za 10 odstotkov (na 59,3 %). Najvišja je precepljenost deklic v koroški regiji in znaša kar 86,9 odstotka, v tej regiji je cepljenih tudi veliko fantov. Najmanj zanimanja za cepljenje pa je v ljubljanski regiji, saj znaša le 48,5 odstotka.
Za zaščito oseb, mlajših od 15 let, sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše pa so potrebni trije odmerki. Raziskave kažejo, da preprečuje predrakave spremembe in raka na materničnega vratu vsaj deset let. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju, so največkrat blagi in prehodni, še trdijo na NIJZ.
Ginekologi, onkologi in družinski zdravniki pozivajo ženske med 20. in 64. letom, da se redno udeležujejo presejalnih pregledov ZORA pri osebnem ginekologu vsake tri leta. Vsekakor pa naj ženske tudi po tej starosti nikar ne opustijo rednih ginekoloških pregledov, ne glede na to ali imajo partnerja ali ne. Če želijo opraviti testiranje na HPV in jim ginekolog ne predlaga odvzema brisa, lahko zanj zaprosijo same.
Mlada dekleta (oziroma njihove starše) pa spodbujajo k odločitvi za cepljenje proti okužbam s HPV. Cepljenje za dekleta do 26. leta oziroma dokler se šolajo, je brezplačno. Opravijo ga pri šolskem oziroma družinskem zdravniku. Priporočajo pa tudi cepljenje dečkov, saj strokovnjaki predlagajo,da bi ga čim prej uvedli v enakem obsegu kot za deklice. Moški so namreč prav tako prenašalci HPV in virusi jim lahko povzročajo hude zdravstvene zaplete.
