Prva slovenska založba praznuje 170 let
Pred 170 leti, natančneje 27. julija 1851, je bil javno objavljen razglas o ustanovitvi Društva Mohorjeva družba, kar pomeni tudi jubilejnih 170 let organiziranega slovenskega založništva. Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje slovenske založbe s širokim programom humanistike in leposlovja za vse generacije in ima dve knjigarni, v Celju in Ljubljani.
Kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič, sicer prijatelja škofa Antona Martina Slomška, sta s somišljeniki 27. julija 1851 v Celovcu javno naznanila ustanovitev Družtva, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Društvo sv. Mohorja (tega svetnika so častili po vsem slovenskem ozemlju kot najstarejšo pričo krščanstva na naših tleh) je izdalo prve knjige in jih z letnico 1853 poslalo prvim 785 udom (članom). Januarja 1860 so v Celovcu društvo preosnovali v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja. Sklenili so, da bodo vsako leto izdali dvoje večernic kot ljudsko berilo, tudi koledarček bodo dobili udje vsako leto za letno udnino enega goldinarja. Število naročnikov je zlasti prva desetletja zelo naglo naraščalo, največ, 90.512, naročnikov pa je imela Mohorjeva družba leta 1918. Tradicije se založba v veliki meri še drži, saj od izida Slovenske kolede za leto 1858 vsako leto izidejo znameniti Mohorjev koledar, Redna zbirka ter najstarejša slovenska knjižna zbirka Slovenske večernice (ta izhaja od 1860). Prav tako še izhaja Stritarjeva literarna revija Zvon, ki se je vmes preimenoval v Ljubljanski zvon in Celovški zvon in je samo za 19 let mlajša od Mohorjeve družbe.
Poleg izdajanja publikacij Mohorjeva organizira znanstvena in strokovna srečanja, kulturne in izobraževalne prireditve, okrogle mize, delavnice, radijske oddaje, permanentno izobraževanje ter sodeluje pri projektu Slomškovega bralnega priznanja ...
Ko knjige zaradi političnih sprememb niso mogle do ljudi onstran novih državnih meja, je bila 1924 v Gorici ustanovljena Goriška Mohorjeva družba, na avstrijskem Koroškem je bilo Mohorjevi delovanje dolgo prepovedano in od maja 1991 deluje pod nazivom Mohorjeva družba v Celovcu. Danes tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, delujejo kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in v sestrskem sodelovanju, med drugim piše na spletni strani Celjske Mohorjeve družbe.
Mohorjevke so po zaslugi duhovnikov – poverjenikov dosegle skoraj vsako slovensko hišo in prinašale kulturo tudi v vaško okolje, ki so ga drugi zapostavljali, to pa je prineslo uspeh založbi in razvoj narodu. Velika imena slovenske zgodovine in literarne zgodovine so ji priznala, da je slovenski narod naučila brati in pisati, moliti in peti. Mohorjeva je razpisala tudi prvo slovensko literarno nagrado (dobil jo je Josip Jurčič za povest Jurij Kozjak, slovenski janičar) in se zgodaj začela zavedati, da je potrebno pisatelje plačevati, tako je pospeševala profesionalno pisateljevanje.
Praznik slovenske knjige
Kot je ob jubileju zapisala dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe, je bila Mohorjeva družba oziroma Društvo svetega Mohorja "prva organizacija v zgodovini slovenskega naroda, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. V njej se je uresničila Slomškova vizija društva, ki bo načrtno skrbelo za tiskanje dobrih slovenskih knjig."
Skozi vse viharje slovenske zgodovine je obstala, ker je "ostala zvesta poslanstvu svojih ustanoviteljev, se znala prilagoditi potrebam časa, a jim nikoli ni podlegla. Trdna zasidranost v koreninah slovenstva in krščanskih vrednot ter spoštovanju tradicije je vodilo tudi za smelo prihodnost, v kateri želimo z močjo tiskane knjige skrbeti za ohranjanje in razvoj lepega slovenskega jezika, kulturnega in duhovnega izročila ter s tem plemenititi sodobne literarne tokove. Vsakoletni rojstni dan Mohorjeve družbe je tudi praznik slovenske knjige. Prav je, da tudi danes kdaj pomislimo, da jezik ni samoumevna danost, da ga je potrebno negovati; in da tudi slovenska knjiga ni samoumevna danost, da jo je potrebno podpirati in si zanjo prizadevati. Predvsem tako, da knjige kupujemo in beremo," še poudarja dr. Tanja Ozvatič.
