Novosti in pogoji za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letošnjem letu

10. januar 2024

Ob koncu preteklega leta je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), pri čemer se večina novosti prične uporabljati s 1. januarjem 2024. Navedeni zakon vzpostavlja dve ključni novosti, ki bosta v prihodnje izboljšali socialni položaj nekaterih vdov oziroma vdovcev ter delovnih invalidov. 

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporoča, da ZPIZ-2N uvaja pojem zagotovljene vdovske pokojnine, ki se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2. Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine iz prvega odstavka 60. člena ZPIZ-2, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Višina zagotovljene pokojnine bo od 1. januarja 2024 dalje, ob upoštevanju delne redne uskladitve v višini 8,2 odstotka, znašala 744,15 evra na mesec. Zagotovljena vdovska pokojnina se bo izplačevala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravice do pokojnine, vendar največ od 1. januarja 2024 dalje. Navedeno bo zavod upošteval po uradni dolžnosti. Vdova ali vdovec, ki prejema pokojnino iz tujine, bo moral o tem predložiti dokazilo. 

Vdova ali vdovec, ki je že uživalec vdovske pokojnine in na dan uveljavitve novele izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, bo lahko do 31. decembra letos vložil zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine.

Upokojenec, ki je že uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine in na dan uveljavitve novele izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, bo lahko do 31. decembra letos vložil zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine.

Zagotovljena vdovska pokojnina bo vdovi ali vdovcu pripadala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, vendar največ od 1. januarja 2024 dalje.

Zavod je za namen uveljavljanja pravice do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine pripravil vlogo »Zahteva za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine po ZPIZ-2N« s šifro 10323-7-1. Vlogo lahko stranke vložijo digitalno in si s tem prihranijo pot, čas in stroške, lahko pa jo vložijo tudi na papirnem obrazcu.  Vloga oddajo na zavodu vključno do 31. decembra letos. 

Sprememba za delovne invalide

ZPIZ-2N prav tako določa spremembo za delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom, to je za uživalce delne invalidske pokojnine ali delnega nadomestila, ki bodo od 1. januarja 2024 dalje uveljavili pravico do pokojnine ali novo pravico iz invalidskega zavarovanja. Pravico do delne invalidske pokojnine so po ZPIZ-1 lahko uživali kadarkoli od 1. 1. 2003 dalje, pravico do delnega nadomestila po ZPIZ-2 pa kadarkoli od 1. 1. 2013 dalje. Za ugotovitev pokojninske osnove se bodo osnove za čas, ko so delali z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti in so za ta čas tudi prejemali delno nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino, preračunale na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.

Navedena novela spreminja osnovo za plačilo prispevkov na podlagi dohodka iz drugega pravnega razmerja. Osnovo bo od 1. februarja 2024 dalje predstavljalo vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka (glede na 20. člen novele se od te osnove plačujejo tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje). Spreminja pa se tudi osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje. Osnovo predstavlja plača zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom primerov, ki omogočajo podaljšano zavarovanje, valorizirana glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven zadnjega meseca, za katerega Statistični urad RS objavi povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Splošni pogoji za pridobitev starostne pokojnine

Pogoji za upokojitev v letu 2024 ostajajo enaki, kot so bili v letu 2023. Enaki ostajajo tudi odmerni odstotki za odmero teh pokojnin, ki so se lani za oba spola izenačili.

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi: 

1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva,

2. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in

3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti. 

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:

• ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
• moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

• dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),
• osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške tudi v letu 2024 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka.

Tudi v letu 2024 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. 

Pogoji za pridobitev predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) tudi v letu 2024 dopolniti starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni mogoče znižati na nobeni podlagi.

Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine

Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58  let starosti.

Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Letošnja uskladitev pokojnin

Uskladitev pokojnin v letu 2024 bo opravljena na drugačen način, kot je to običajno. Po Zakonu o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 (ZIPRS2425) se bo redna uskladitev pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja delno opravila že januarja 2024, in sicer za 8,2 odstotka. Upokojenci in prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo tako januarja prejeli za 8,2 odstotka višje prejemke. Uskladil se bo znesek pripadajočega prejemka za december 2023, pri tem pa se ne bo upošteval povečani del prejemkov v višini 1,8 odstotka, ki je bil izplačan decembra.

Februarja se bodo pokojnine in invalidska nadomestila redno uskladili po sistemskem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) z učinkom od 1. januarja 2024 dalje. Uskladil se bo znesek pripadajočega prejemka za december, pri tem pa se ne bo upošteval niti povečani del prejemkov v višini 1,8 odstotka, ki je bil izplačan decembra, niti delna uskladitev v višini 8,2 odstotka, ki bo izplačana januarju 2024.

Pri izvedbi redne uskladitve pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja v februarju 2024 bo izveden tudi poračun pripadajoče razlike za januar, skladno z ZIPRS2425, kar pomeni, da bo konec februarja izvedeno izplačilo, ki bo obsegalo:

• februarski prejemek, pri katerem bo v celoti upoštevana višina redne uskladitve, in
• poračun razlike za januar 2024 z upoštevanjem delno že opravljene uskladitve v višini 8,2 odstotka v januarju 2024.

V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPIZ-2 se redna uskladitev pokojnin sicer izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v RS, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Pokojnine se po prvem odstavku 106. člena ZPIZ-2 uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Podatek o povprečni mesečni bruto plači, izplačani za obdobje januar–december 2023, bo predvidoma objavljen sredi februarja, uskladitev pokojnin pa se bo opravila pri izplačilu februarskih pokojnin.

Letni dodatek 

Izplačilo letnega dodatka za letošnje leto ureja ZIPRS2425, ki je bil sprejet v Državnem zboru 24. novembra lani.

Letni dodatek se bo večini uživalcev izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij, in sicer v naslednjih zneskih:

1.     uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 650 evrov, v višini 460  evrov;

2.     uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 650,01 evra do 780 evrov, v višini 320 evrov;

3.     uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 780,01 evra do 920 evrov, v višini 260 evrov;

4.     uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 920,01 evra do 1.110 evrov, v višini 210 evrov;

5.     uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku nad 1.110 evrov, pa v višini 150 evrov;

6.     uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 920 evrov, v višini 260 evrov;

7.     uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 920,01 evra do 1.110 evrov, v višini 210 evrov;

8.     uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 1.110 evrov, v višini 150 evrov.

V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejemajo skupni znesek pokojnine v višini do 650 evrov, se bo letni dodatek v znesku 460 evrov izplačal v celoti, ne pa v sorazmernem delu, kot to sicer določa 96. člen ZPIZ-2.

Ostalim uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, se bo višina letnega dodatka določila  glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prejetih v mesecu izplačila letnega dodatka ter pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2024. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu bo (z zgoraj navedeno izjemo) tudi letni dodatek obračunal in izplačal v sorazmernem delu.

Zavod bo uživalce, ki imajo na dan 1. januarja 2024 prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, ter uživalce s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, po uradni dolžnosti obvestil o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka in jim v izpolnitev posredoval tudi obrazec, ki se bo izpolnjen štel kot dokazilo o višini tuje pokojnine. Ti uživalci bodo lahko zavodu na tem obrazcu posredovali podatke o višini tuje pokojnine, izplačane v mesecu januarju 2024.

Višino tuje pokojnine bo lahko uživalec sporočil preko spletnega portala z oddajo zahtevka na določenem spletnem naslovu ali z uporabo posebne QR kode, ki mu bo posredovana na obvestilu skupaj z navodili in varnostno PIN kodo. Uporaba sistema je brezplačna, varna in preprosta ter nadomešča posredovanje podatkov preko priloženega obrazca.

Če bo zavod od zgoraj navedenih uživalcev pokojnin prejel vrnjeno dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, najpozneje do 30. aprila letos, jim bo letni dodatek izplačan do 30. septembra, če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. septembra, bo letni dodatek izplačan do konca letošnjega leta. V primeru, da zavod vrnjenega dokazila o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2024, bo letni dodatek izplačan v višini 150 evrov oziroma v pripadajočem sorazmernem delu tega zneska.

Vsem uživalcem bo zavod brezplačno posredoval tudi varnostno PIN kodo, s katero bodo lahko višino tuje pokojnine sporočili elektronsko preko internetne povezave.

Način izplačevanja prejemkov

Po določbi 120.a člena ZPIZ-2 se prejemki iz obveznega zavarovanja izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.

Uživalcem, katerim se prejemek nakazuje preko poštne dostave na naslov, se lahko lahko nakazuje na navedeni način tudi še v prihodnje, vse dokler zavod ne prejme zahteve za spremembo načina nakazila na bančni račun. Sprememba na prejšnji način nakazovanja (preko poštne dostave na naslov) pa ni več mogoča.