Pokojnine
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca z Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine
VDOVSKA POKOJNINA
Upokojenka, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila pred letom 2025, sprašuje, ali se njen dvig, kot ga predvideva novela ZPIZ-2O, nanaša tako na novouveljavljene pravice kot tudi na obstoječe prejemnike. Zanima jo še, ali se višji odmerni odstotek (75 odstotkov) uporablja tudi za obstoječe prejemnike, kar pomeni za približno 7,1 odstotka višjo odmero vdovske pokojnine v primerjavi z letom 2025.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-2O) se uporablja od 1. 1. 2026 dalje. Zakon je spremenil oziroma povišal odmerni odstotek za odmero vdovske pokojnine, in sicer na način, da se vdovske pokojnine, priznane v letu 2026, odmerijo v višini 75 odstotkov od osnove za odmero vdovske pokojnine (osnova je pokojnina, do katere je bil oziroma bi bil upravičen umrli zavarovanec na dan smrti), pokojnine priznane od 2027 dalje pa v višini 80 odstotkov osnove za odmero vdovske pokojnine.
Priložnost za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine Aktualno

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je med 10. in 12. junijem gostil 16. srečanje direktorjev in ravnateljev pokojninskih zavodov na območju držav nekdanje Jugoslavije in Republike Avstrije. To je bilo že tretje, ki ga je gostil slovenski zavod, tokrat je potekalo v Mariboru. Poleg direktorjev in ravnateljev iz posameznih držav so se ga udeležili tudi strokovni sodelavci.
V uvodnem nagovoru sta generalni direktor Zpiza Marijan Papež in predstavnica resornega ministrstva Lidija Šubelj izpostavila problem demografije, s katerim se soočajo vse države, prav tako pa tudi nedavno sprejeto pokojninsko reformo v Sloveniji, kar je eden od korakov pri spopadanju s to kompleksno tematiko, ki sega širše kot le do oblikovanja politik na pokojninskem področju.
O poslovanju Sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine Aktualno

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 16. junija med drugim razpravljal o poročilu o poslovanju Sklada na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov v letu 2025. Člani Sveta zavoda so pozitivno ocenili poslovanje Sklada, ki je že dolgo stabilen in si prizadeva odgovorno izpolnjevati svoje poslanstvo. To pa je spodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide.
Kako dosega ta cilj? Na eni strani opravlja nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema, na drugi strani pa odloča o spodbudah za zaposlovanje invalidov. Kaj pomeni kvotni sistem? Kvota določa predpisan delež invalidov, ki jih zavezanec za kvoto mora zaposliti glede na celotno število pri njem zaposlenih delavcev. Določena je glede na registrirano področje glavne dejavnosti po SKD delodajalca in znaša od 2 do največ 6 odstotkov. Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc o vseh zaposlenih in zaposlenih invalidih sklad izvaja mesečne obračune kvote in nadzira njeno izpolnjevanje. Zavezanec za kvoto jo lahko izpolni z zaposlovanjem invalidov ali z nadomestno izpolnitvijo kvote, če tega ne stori, pa je dolžan mesečno obračunavati in plačati prispevek za neizpolnjevanje kvote.
Mednarodni svetovalni dan z nemškimi strokovnjaki
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki nemškega pokojninskega zavarovanja (DRV) organizira mednarodni svetovalni dan.
Strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 16. junija, in sredo, 17. junija 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84. Svetovanje je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine ter tistim, ki so ali so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini. Potekalo bo od 9. do 17. ure.
Kdaj in v kakšnih zneskih bo izplačan letni dodatek za 2026
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine

Novela ZPIZ-2O, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2026, je posegla v številne institute sistema pokojninskega zavarovanja, tudi v pravico do letnega dodatka. Pri pregledu izvajanja letnega dodatka po ZPIZ-2 ugotavljamo, da se ni nikoli izvajal tako, kot je bilo zapisano, saj sta njegovo višino in pogoje določala vsakokratni Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. To pomeni, da pri tem institutu ni pravne predvidljivosti in je lahko določen poljubno.
V zadnjih letih se je letni dodatek, ne glede na veljavni sistemski predpis, ki je izplačilo letnega dodatka določal v dveh višinah, odvisnih od predpisanega odstotnega razmerja do najnižje pokojninske osnove, izplačeval v petih razredih za uživalce pokojnin oziroma treh razredih za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Višje zneske letnega dodatka so prejeli uživalci nižjih pokojnin oziroma nadomestil in obratno, s čimer sta se zagotavljala boljši gmotni položaj prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil ter večja socialna varnost. Tako je pri pravici do letnega dodatka v ospredje stopil socialnovarstveni namen, kar povzema tudi sistemska ureditev, ki jo prinaša novela ZPIZ-2O.
Interventni zakon bi oslabil pokojninsko blagajno
Dobro je vedetijunij '26Pokojnine

Predlog zakona o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije je svet Zpiza obravnaval na seji 7. maja. Pobudo za obravnavo so dali sindikalni predstavniki, seje pa se niso udeležili predstavniki delodajalcev, zaradi česar so bili drugi glede na pomembnost teme ogorčeni. Predlog zakona namreč posega v deset drugih zakonov, večinoma sistemskih, s področja socialne varnosti in financ, torej gre za omnibus zakon.
V razpravi so udeleženci kritično ocenili, da se tak zakon sprejema po tako hitrem postopku, brez možnosti širše javne in strokovne razprave, ki bi bila glede na predlagane ukrepe nujna in utemeljena. Menili so, da ne gre za interventne ukrepe in da za to tudi ni nobene podlage, še zlasti ne za sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je pred kratkim doživel reformo z ZPIZ-2O. Poudarili so še, da ni mogoče objektivno ugotoviti, kakšne bodo finančne posledice sprejema tega zakona. Ocene predlagateljev zakona se bistveno razlikujejo od drugih, pri tem pa so posebej opozorili na ocene Zpiza in Vlade RS. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se proračunski primanjkljaj, ki že zdaj ni majhen, povečal še za milijardo evrov. Poudarjeno je bilo, da naj bi predlagani ukrepi koristili predvsem kapitalu oziroma ozkemu krogu upravičencev posameznih kategorij zavarovancev ali upokojencev, ne pa večji blaginji prebivalcev.
Mednarodni svetovalni dan z nemškimi strokovnjaki

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki nemškega pokojninskega zavarovanja (DRV) organizira mednarodni svetovalni dan.
Strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 16. junija, in sredo, 17. junija 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84. Svetovanje je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine ter tistim, ki so ali so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini. Potekalo bo od 9. do 17. ure.
Na pokojninska vprašanja odgovarjata svetovalca iz Zpiza Danijel Kovač in Mihaela Gradišnik
Dobro je vedetimaj '26Pravni nasvet Pokojnine
VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE
Bralka skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.
Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo spada tudi zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni odstotek bo veljal...
Višji zneski socialnih korektivov v pokojninskem sistemu
Dobro je vedetimaj '26Pokojnine
Letošnje leto prinaša številne spodbudne spremembe za upokojence in prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Na aprilski seji je Svet zavoda obravnaval tudi točko, ki se nanaša na temeljne socialne korektive v pokojninskem sistemu, ki so bili medgeneracijsko dogovorjeni in uzakonjeni ter so varnostna mreža, ki si jo kot družba priznavamo. Obravnaval je določitev najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje osnove za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, najvišjega zneska nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine ter sprejel tudi nove višine. Določil je tudi višino najnižje pokojnine in najnižji znesek invalidske pokojnine.
Začel je veljati novi pravilnik o izvedenstvu
Dobro je vedetimaj '26Zdravje Pokojnine
S 1. marcem je začel veljati novi pravilnik o organizaciji, postopku imenovanja in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je nadomestil skoraj trinajst let starega. V zadnjih dveh letih se je spremenila zakonodaja, ki je vplivala tudi na delovanje izvedenskih organov zavoda, največji razlog za spremembo pa je zadnja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki prinaša krajše in racionalnejše postopke.
Zakon določa, da v primerih, ko se ugotavlja invalidnost, izvedensko mnenje praviloma poda zdravnik posameznik, medtem ko na komisiji II. stopnje tako mnenje poda senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. Spremembe so tudi na področju poklicne rehabilitacije. S sprejetjem pravilnika je utemeljena podlaga za celovito ureditev postopka imenovanja, ne le organizacije in načina delovanja izvedenskih organov zavoda.



