Znižanja prispevkov ruši sistem pokojninskega zavarovanja
V odzivu na predlog znižanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje samozaposlenih in kmetov z do 30.000 evrov letnih prihodkov Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije opozarja, da bi to pomenilo odstop od sistema in privilegiranje določene skupine zavarovancev, odločitev pa bi zahtevala tudi dodatna sredstva državnega proračuna.
Uveljavitev predloga novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov - po katerem bi se samostojnim podjetnikom in kmetom, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, zavarovalna osnova za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj - bi pomenila odstop od sistema, po katerem morajo biti pravice iz zavarovanja odraz plačanih prispevkov, je opozoril Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Že po trenutni zakonodaji samozaposleni in kmetje, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, ne dosegajo odmere od dejanske pokojninske osnove, ampak se jim izvede odmera od socialnega korektiva - najnižje pokojninske osnove.
Če je tak zavarovanec dopolnil 40 let pokojninske dobe, bi njegova starostna pokojnina (odmerjena od dejanske pokojninske osnove) znašala 581,42 evra, ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove pa znaša 774,67 evra. Po obstoječi ureditvi je tako socialnega korektiva pri posameznem zavarovancu na mesečni ravni 193,25 evra. Če bi bila uveljavljena predlagana sprememba, pa bi bil zavarovanec z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe upravičen do starostne pokojnine (odmerjene od dejanske pokojninske osnove) v višini 359,76 evra, ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove pa bi pokojnina znašala 774,67 evra. Socialni korektiv na zavarovanca bi tako znašal 414,91 evra mesečno.
Tako bi večji del priznane pravice izhajal iz socialnega korektiva, ne iz vplačanih prispevkov, kar odstopa od temeljev sistema, opozarja Zpiz. Posameznik bi mesečno v pokojninsko blagajno plačeval 133,40 evra manj (namesto 349,90 evra 216,50 evra). Ob predpostavki, da bi sprememba učinkovala pri 80 odstotkih samozaposlenih - takšen delež jih je novembra lani plačeval prispevke od najnižje predpisane zavarovalne osnove - bi to pomenilo več kot 112 milijonov manj za pokojninsko blagajno na leto. Zavod opozarja tudi, da so kmetje, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, v obstoječi ureditvi že ugodneje obravnavani, saj prispevek delodajalca zanje krije država.
Generalni direktor Zpiza Marjan Papež je ob tem dejal, da se »z navedeno spremembo neposredno poseže v bistvo sprejete reforme, da je pokojnina v čim večji meri odraz vplačanih prispevkov. Odstopa tudi od vladnega predloga za pogajanja, da naj bi se minimalna osnova za plačilo prispevkov za samozaposlene postopno dvignila. Preseneča nas nerazumen in škodljiv poseg v bistvo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ko se v sistem uvaja dodaten velik socialni korektiv, ki vanj ne sodi,« je dodal. Meni, da bi sprememba pomenila slabo sporočilo za vse, ki v sistem plačujejo bistveno več, celo še enkrat več, na koncu pa bi bila njihova pokojnina enaka. Opozoril je tudi na morebitno povečanje dela na črno, saj da ti samozaposleni in kmetje ne bodo zainteresirani, da presežejo prag 30.000 evrov.
Papež je še poudaril, da sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja »ne sme biti podvržem parcialnim interesom katerekoli vladajoče opcije, biti mora plod širšega družbenega konsenza, ki je bil s podpisom dogovora 2. aprila 2025 dosežen v splošno zadovoljstvo vseh podpisnikov in tudi zavoda.« Zaveda se, da je Zpiz izvajalec zakonov, ne njihov predlagatelj, a poudarja, da je strokovna institucija, katere poslanstvo in odgovornost je, da opozori na sistemske nepravilnosti.